Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Mediji o zasebništvu v zdravstvu
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Feb 24, 2007 18:36    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Sobotna priloga - Sobota, 24.02.2007 Delo, 13. januarja

PP-29

Ne vem, zakaj bi na podlagi vseh rezultatov odstopil
Minister za zdravje dr. Andrej Bruèan meni, da lahko zahteve Gibanja za ohranitev javnega zdravstva utiša tako, da ob vsaki priliki navaja, da so èlani njegovega vodstva èlani opozicijskih strank. S tem menda pomaga državljanom, da bi lahko bolje ocenili njihovo verodostojnost in nepristranost pri delovanju v sferi civilne družbe. Vsebinskih dokazov ne navaja. Tudi svojih reform ne utemeljuje z razlago njihove vsebine, temveè tako, da napade tiste, ki jih poskušajo razlagati namesto njega.
Morda zveni neskromno, vendar sem preprièan, da 65.000 podpornikov gibanja ni treba razsvetljevati s podatki, ki so jim znani. Res je, sem nepoklicni politik in takih je še nekaj med nami. Vendar število naših podpornikov presega število èlanov obeh vodilnih strank koalicije in opozicije skupaj. Minister bodisi precenjuje pešèico »popoldanskih« politikov, ker jim pripisuje zmožnost, da so zavedli tolikšno množico ljudi, obenem pa podcenjuje to množico, da ni zmožna presojati dogodkov in argumentov in nato presoditi, kaj se dogaja na podroèju zdravstvenega varstva v èasu njegovega ministrovanja. V primerjavi z gibanjem ima minister neprimerljivo veèjo dostopnost do sredstev javnega obvešèanja; njegovih argumentov še nikoli noben pripadnik gibanja ni poskušal razvrednotiti s trditvijo, da je èlan oblastne stranke. Paè pa s preverljivimi podatki, da je minister tisti, ki zavaja javnost, parlament in predsednika vlade: od operacijskih miz, ki jih je bilo treba kupiti za vsako ceno takoj, ker bojda umirajo bolniki, pa mize še vedno niso v uporabi, do èakalnih dob na specialistiène preglede, ki bi morale biti po njegovih napovedih že zdavnaj krajše od enega meseca, pa sedaj podpira privatno zavarovanje za dolge èakalne dobe, do kopice zavajanj s podeljevanjem koncesij.
Minister pravzaprav priznava neverodostojnost politike. Èlanom Gibanja sporoèa: varujte se (opozicijskih) politikov, ki vas zavajajo. Res je, ugled politike je v Sloveniji èisto na dnu, preprièan pa sem, da bralci znajo oceniti, ali k temu stanju prispevajo vsi politiki enako ali pa so med njimi kakšne razlike – tako med posamezniki v vsaki stranki kot med skupinama vladnih in opozicijskih politikov.
Morda pa minister sporoèa, da civilna družba, ki ima med seboj politike, ni civilna družba. Skupina ljudi, ki se povežejo zaradi skupnega interesa, hkrati pa za njegovo uveljavljanje ne razpolagajo z vzvodi oblasti, vsekakor ustreza predstavi o civilni družbi. Civilna družba je pogosto, ne pa vselej v polemiki z oblastjo. Kadar se ji pridružijo osebe iz javnega življenja, se po pravilu zgodi, da jih (jo) obdolžujejo politizacije; pri tem tudi tiste, ki niso èlani strank, obdolžijo, da so simpatizerji ali pa so taki vsaj njihovi sorodniki ali prijatelji. Tem ljudem sporoèam: pomagajte ljudem, s katerimi se strinjate; vaše znanje in vaš ugled bosta pomagala stvari. Seveda vas bo ena ali druga stran obdolžila, da navijate za nasprotno politièno opcijo, ampak èe tega nikakor ne želite ali se celo bojite, morate povsem umolkniti.
Gibanje opravlja pomembno dejavnost: poveèuje krog ljudi, ki gledajo na zdravstveni sistem tudi preko njegove vsakdanje podobe in se znajo opredeliti do »blagodati«, ki jih ponujajo politiki. V marsikateri državi sem videl, kako majhna je vednost državljanov o tako pomembnem podroèju, kot je zdravstvo. V nekaterih tranzicijskih državah so sprejeli zakone, ki so ali ki bodo usodno poslabšali zdravstveno varstvo veèine državljanov, pa se v èasu njihovega sprejemanja nihèe ni niti zganil in so molèali tudi mediji – ker nihèe ni razumel, kaj se dogaja.
Preprièan sem, da so po zaslugi Gibanja in tistih posameznikov, ki že dolga leta na najrazliènejše naèine pripovedujejo isto zgodbo, da smo takrat, ko nastopi vprašanje bolezni in zdravja, življenja in smrti, vsi enaki, naši državljani med tistimi, ki najbolje vedo, kakšno zdravstvo hoèejo. •
Dušan Keber, Ljubljana

Minister za zdravje v odgovoru g. Gobcu ni razgrnil argumentov za privatizacijo in komercializacijo zdravstva, ki ju pospešeno izvaja. Navedel je, da sta med 62.000 èlani Gibanja in 54 èlani odbora Gibanja tudi 2 èlana SD in en èlan LDS. To naj bi preprièalo ljudi, da so ministrovi ukrepi v zdravstvu dobri, da pa so èlani Gibanja zavedeni.
Minister grobo žali èlane Gibanja. Èlanstvo v politièni stranki ni in ne sme biti ovira za sodelovanje v kaki civilni pobudi v skladu z posameznikovim vrednostnim sistemom. Èlani Gibanja smo pogosto izpostavljeni pritiskom in grožnjam zaradi svojih prizadevanj za kakovostno in pravièno zdravstvo, ki bo dostopno vsem. Kljub temu smo strokovnjaki javnosti razgrnili strokovne argumente za ohranitev nepridobitnega javnega zdravstva in razkrili vzroke drugaènih prizadevanj ministra. Želimo prepreèiti težko popravljivo škodo ter zdravstvene in socialne stiske ljudi, ki bi jih povzroèili ministrovi ukrepi.
Minister svojih strokovnih argumentov doslej ni razgrnil. Ker jih nima. Minister uresnièuje predvsem interese pešèice svojih cehovskih kolegov in drugih lobijev. Pa èeprav v škodo javnih sredstev, javnega interesa in v škodo našega zdravja. Primeri navedenega so divje podeljevanje koncesij, afera helikopterskih prevozov, preskakovanje èakalnih vrst, poskus preplaèila operacijskih miz ipd. Del naštetega je protikorupcijska komisija že ocenila kot korupcijo.
Konec lanskega leta sta poslanca DZ ministra pozvala, naj jima predloži dokazila za trditve, da bosta privatizacija in komercializacija zdravstvu prinesla veèjo dostopnost, veèjo kakovost in nižje stroške. Minister je priznal, da za te svoje trditve nima nobenih dokazil (gradivo DZ RS).
Študije in praksa dokazujejo, da privatizacija in komercializacija zdravstva praviloma zvišata stroške zdravstva, znižata dostopnost do zdravstvenih storitev in zmanjšata uèinkovitost zdravstva. Stroški zdravstva porastejo, ker se sredstva porabljajo tudi za dobièke zasebnikov, za visoke stroške obratovanja zavarovalnic ipd. Višji javni stroški za zdravstvo lahko povzroèijo zmanjšanje pravic iz javnih sredstev. Poveèajo se plaèila za zdravstvene storitve iz zasebnih žepov. Visoka doplaèila za zdravljenje in zavarovalne premije ovirajo dostop ljudi do zdravstvenih storitev. Nadomešèanje nepridobitnih zdravstvenih domov in bolnišnic z zasebniki, ki delujejo po podjetniški zakonodaji, vnaša v izvajanje zdravstvenih storitev motiv dobièka. Motiv dobièka povzroèa pri zdravnikih tudi sprevržene spodbude, ki višajo stroške nepridobitnemu javnemu zdravstvu. Dobièek se lahko ustvarja tudi na raèun zdravja ljudi, kar se kljub nadzoru težko prepreèi (Appleby et al, 1998). Tudi zato bi se moralo koncesije podeljevati redko in le, kadar se z njimi zagotovi veèjo dostopnost ob nižjih stroških in enaki ali veèji kakovosti storitev, kot jo lahko zagotovi javni zavod.
Minister za zdravje si prizadeva, da bi zdravstvene storitve, pomembne za zdravje ljudi, postale tržno blago. Strokovnjaki navajajo veè razlogov, zaradi katerih se zdravstvenih storitev ne sme prepustiti trgu (WHO Europe, 2003). Bolniki namreè obièajno ne znajo presoditi, kakšno zdravstveno storitev potrebujejo, kakšna je kakovost storitve in kakšna je njena ustrezna cena. Minister Bruèan pa nam celo sporoèa, da bodo po novem lahko tisti z debelejšimi denarnicami hitreje prišli do zdravljenja.
Zakon o koncesijah je po ocenah laikov in strokovnjakov sramoten za njegove predlagatelje in pisce, kar dokazujejo številne pripombe na zakon (dr. Mužina, ZZZS, Gibanja, ZDUS, ZZZ, SOS ipd.). Omogoèil bi popolno privatizacijo in komercializacijo zdravstva v korist pešèice zasebnikov in v škodo vseh drugih. Zakaj torej minister ne vpraša državljanov in državljank, kaj si mislimo o njegovih ukrepih in predlogih?
mag. Julijana Bizjak-Mlakar, Kamnik
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Èet Mar 01, 2007 16:42    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Dnevnik, 28. 2. 2007
Komentar
Majava hiša

Tekst: Majda Hostnik

Pametna vlada, ki si želi zadovoljnih državljanov, najprej dobro poskrbi za izobraževanje in zdravstveni sistem. Naša vlada tega ni storila. Zdravstvo je pri nas intenzivno na udaru že nekaj èasa.
Polemiènost je ob koncu minulega leta zaèela interpelacija proti ministru Andreju Bruèanu, intenzivirala pa jo je januarska predstavitev osnutka zakona o koncesijah v zdravstvu. Bruèan je tudi tokrat ravnal vase zaverovano v preprièanju, da je osnutek tako dobro pripravljen, da veè kot dvanajst dni javne razprave sploh ni potrebnih. Zato je moral spet požreti besedo. Na pritisk stanovskih zdravniških organizacij je javno razpravo podaljšal do 31. januarja. Komaj je razložil, da "dlje pa ne, ker želim, da zakon èim prej zaživi", je bil sit že drugiè. Na pobudo partnerstva za razvoj se javna razprava namreè zakljuèuje prav danes.
To je res le forma, toda tudi vsebina ne kaže veè doslednosti. Pri dodelavi zakona bodo gotovo morali doreèi razloge in pogoje podeljevanja ter èas trajanja koncesij, strokovni nadzor, postaviti ceno storitev, še enkrat premisliti uvedbo instituta samostojnega specialista in tudi javnim zavodom omogoèiti pridobivanje koncesij. Predvsem pa še pred sprejetjem zakona izdelati mrežo javnega zdravstva in sprejeti nacionalni program zdravstvenega varstva. Zakon o koncesijah v zdravstvu bo brez teh dveh temeljnih dokumentov kot hiša brez temeljev.
V takšni, rahlo majavi zgradbi, zdaj nagnjeni k manj, drugiè k veè podeljenih koncesij, živimo že od leta 1992, ko je takrat sprejeti zakon omogoèil prvo podeljevanje koncesij v zdravstvu. Nekaj manj kot 1500 zdravnikov, kolikor jih je v teh letih pridobilo koncesijo na primarni in sekundarni ravni, je ravno dovolj, da imamo z novim sistemom dobre in slabe izkušnje vsi, bolniki in koncesionarji. Nekaj zdravnikov je na primer zaradi preobsežne birokracije pridobljeno koncesijo po nekaj letih vrnilo. Izstopili so iz javnega zdravstvenega sistema in postali zasebniki, ki opravljajo samo še samoplaèniške storitve. Pri njih je raèun èist. Pri koncesionarjih se veèkrat zaplete. Predvsem takrat, ko nas opozorijo, da so denar za storitve, ki ga dobijo od države, že porabili. Takrat nastopi dvom: so ga res ali je to le pot do debelejše denarnice? Zakaj pridemo na vrsto prej, èe plaèamo? Pritožbe na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije potrjujejo, da tudi ljudje v belem ne ravnajo vedno samo pošteno. Po drugi strani pa podatki te iste ustanove kažejo, da so koncesionarji, èe "naredijo" preveè, za to tudi denarno kaznovani. V zdravstvenih domovih, kjer se je denar združeval na enem raèunu, so se storitve zdravnikov nekako poravnale, kazen pa, èe je že prišla, ker so naredili preveè, je poravnal "zdravstveni dom". In tako naprej, èe se ustavimo samo še pri davèni zakonodaji. Ta na primer omogoèa prelivanje javnega zdravstvenega denarja v zasebne žepe. Precejšen odstotek zdravnikov koncesionarjev se glede na plaèane davke otepa z revšèino.
Zakon o koncesijah v zdravstvu je nujno potreben. Z njim naj Bruèan ne ureja le rigidnega plaènega sistema, ki povzroèa med zdravniki najveè nezadovoljstva. Spisan naj bo tako, da bo ministru za zdravje onemogoèal samovoljo pri podeljevanju koncesij, zdravnikom vrnil dostojanstvo, bolnikom pa omogoèil dobro zdravstvo.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sre Mar 07, 2007 19:14    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Slovenske novice
Na kratko
Sre 07.03.2007

Zasebne patronažne sestre
Maribor, 6. marca (STA) – Zasebne patronažne sestre so na strokovnem posvetu v Spodnjem Dupleku opozorile na neurejene razmere v tej dejavnosti. Glede na to, da je potreb po zasebni negi na domu vse veè, v združenju sester zasebnic upajo, da bo njihov status uredila nova zakonodaja.
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Pet Mar 09, 2007 08:20    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Ljubljanske novice: 6. 3. 2007 www.ljnovice.com , Radio Glas Ljubljane (RGL) www.rgl.si , www.jupsline.net , Podjetje za informiranje, Murska sobota www.p-inf.si

Zasebne patronažne sestre za boljši sistem zdravstvenega varstva

torek, 6. marec, 2007

Ljubljana (Slovenija) - Zasebne patronažne sestre, združene v Združenju zasebnih patronažnih medicinskih sester, želijo, da bi sistem zdravstvenega varstva kadrom v zdravstveni negi omogoèal, da bodo s svojim strokovnim delom koristne, uspešne in prijazne do uporabnikov, so zapisale v sklepih strokovnega sreèanja, ki je bilo v ponedeljek v Spodnjem Dupleku. Želijo si tudi, da bi lahko uspešno opravljeno delo predstavljalo predvsem motiv in energetski potencial za dvigovanje njihove strokovne in poslovne uspešnosti.

V združenju upajo, da bo nova zakonodaja uredila podroèje zasebne patronažne dejavnosti in tudi drugih dejavnosti s podroèja zdravstvene nege do te mere, "da bo v okviru javnega zdravstva zagotavljala zasebnim izvajalkam možnost dobro organiziranega strokovnega delovanja, izpopolnjevanja ter sodelovanja pri razvoju stroke, socialno varnost ter ugled in mesto, ki si ga zaslužijo".

Zasebne patronažne sestre so preprièane, da bo tako urejeno zdravstvo botrovalo porastu števila osvešèenih strokovnjakinj na podroèju zdravstvene nege, ki bodo znale samozavestno vstopati tudi v svet poslovnosti in pri tem ohraniti osnovno poslanstvo in etiène vrednote medicinskih sester, predvsem pa pomembno vplivati na ugled njihovega poklica.

Izmed številnih nalog, ki so si jih v združenju zadali, so posebej izpostavile poudarek razliènim aktivnostim povezovanja zasebnih izvajalk patronažne zdravstvene nege in skrbi za svojo strokovno rast, opozorile pa so tudi na nekatere nerešene probleme. Kot pojasnjujejo, v združenju skrbno spremljajo oblikovanje zakonodaje in podajajo predloge za njeno dopolnitev, na osnovi lastnih izkušenj in znanja pa se trudijo pomagati tistim, ki se jim želijo pridružiti v zasebni dejavnosti patronaže in nege na domu.

"Naše strokovno sreèanje pomeni za nas nov, pomemben korak naprej, s katerim dokazujemo svojo profesionalnost in pripravljenost na sodelovanje z ostalimi udeleženci v našem zdravstvenem sistemu; pomeni torej, da smo pripravljene slediti zaèrtanim ciljem," so zapisale v sporoèilu za javnost. Pri tem prièakujejo pomoè in posluh ministrstva za zdravje, svoje stanovske zbornice in zveze, koncedentov in drugih pristojnih institucij, so še zapisale v sporoèilu za javnost.


STA
Nazaj na vrh
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Tor Mar 13, 2007 17:57    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

'Javno zdravstvo ni ogroženo...'
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Èet Mar 15, 2007 15:01    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Slovenija ne potrebuje amerikanizacije...
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sre Mar 21, 2007 14:31    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Varuhinja bolnikov pravic
»Vlada siromaši javno zdravstvo«
Majda Žezlina ne bo znova kandidirala za mariborsko varuhinjo bolnikovih pravic – Lani je obravnavala 850 primerov, v petih letih skoraj 3400 – Ura naštevanja samo najbolj pereèih težav
Sre 21.03.2007
Maribor – »Nikakor ne,« je na vprašanje, ali bo znova kandidirala za varuhinjo bolnikov pravic, odgovorila Majda Žezlina, ki še zadnje leto opravlja to funkcijo (mandat traja šest let; mariborski mestni svet jo je imenoval februarja 2002). Kljub temu je preprièana, da je to koristna in nujna ustanova zlasti v èasu, ko narašèa število bolnikov, ki se zateèejo po pomoè k varuhinji, denarja iz zdravstvene blagajne zanje je pa èedalje manj.
Majda Žezlina je upokojena profesorica industrijske pedagogike. Za ponovno kandidaturo se ni odloèila, ker je invalidsko upokojena in ker se ji je zdravje med mandatom poslabšalo, saj je nenehno pod stresom, ob številnih obravnavanih primerih pa ne more biti èustveno neprizadeta.
Kljub temu meni, da bi mariborski mestni svet naredil veliko napako, èe bi ugotovil, da je varuh bolnikov pravic nepotreben. To bi se lahko zgodilo, ker je minister za zdravje predlagal zakon o pacientovih pravicah, v katerem je predvidel zastopnika bolnikov. Vendar to po njenem preprièanju ne bi bil neodvisni, civilni varuh, paè pa povsem odvisen od ministra in najbrž venomer v strahu za plaèo, saj bi deloval v zdravstvenih zavodih, delodajalcu (ministru) bi moral pošiljati poroèilo vsakih šest mesecev. Varuhinja pravi, da je ministru pomembnejše, da bi nadzoroval delo izvajalcev, kot pa poskušal izpolniti prièakovanja pacientov.
Nasploh ugotavlja, da je v zdravstvu èedalje manj denarja za bolnike, veè je zasebnikov in koncesionarjev. Ne razume vlade, ki to spodbuja z utemeljevanjem, da bodo èakalne vrste krajše, oskrba bolnikov pa enako kakovostna. »To sploh ni res. Praksa kaže drugaèe,« trdi Žezlinova. Koncesionar odpelje iz zdravstvenega doma obstojeèe programe, zato dobi zdravstveni dom na eni strani manj denarja, na drugi strani mu ostane tehnièno in administrativno osebje ali finanène obremenitve. Poleg tega koncesionar pod omejujoèim nadzorom zavarovalnice varèuje in uporablja manj materialov. »Tako se javno zdravstvo siromaši pri kakovosti.«
Popolnoma nelogièna je zanjo tudi ponudba zavarovalnice Adriatic o dodatnem zavarovanju za krajše èakalne vrste. »Ali to pomeni, da bo treba podkupovati zdravnike, da bodo nekatere bolnike prednostno obravnavali, drugi, ki nimajo toliko denarja, bodo dodatno degradirani in bodo morali èakati še dlje?« se sprašuje.
Žezlinova je pripravila poroèilo o svojem delu za lani (objavljeno je na spletni strani varuhinje), na vèerajšnji predstavitvi je eno uro naštevala samo najbolj pereèe probleme. Med njimi so neenake možnosti bolnikov, ki imajo manj denarja, predolge èakalne dobe (zlasti pri oploditvi z biomedicinsko pomoèjo), zapozneli izvidi pri bolnikih z rakom, težave starejših, ki jih odpustijo iz bolnišnice v domaèo oskrbo, prav tako ni sistemske obravnave otrok s posebnimi potrebami niti zakona o duševnem varstvu bolnikov … Lani je obravnavala približno 850 primerov (osebno, po telefonu ali elektronski pošti), v dosedanjem mandatu skoraj 3400.
»Dokler bodo ljudje zbolevali, bo varuh bolnikov pravic potreben,« zatrjuje Žezlinova. Po njenem mnenju je vsaka obravnava bolnika oziroma pogovor že del psihoterapije in zato tudi koristna.
Dejan Pušenjak
Nazaj na vrh
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Èet Mar 22, 2007 19:43    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Èetrtek, 22.03.2007

O Fakinu s figo v žepu?

Èeprav je kadrovska komisija državnega zbora vèeraj podprla imenovanje Sama Fakina za generalnega direktorja javne zdravstvene blagajne in njegovo ime poslala v soglasje državnemu zboru, še ni jasno, kako se bo èez nekaj dni izteklo glasovanje o njem v parlamentu. Koalicija v tem primeru ne nastopa enotno, saj sta poslanski skupini SDS in NSi (pa tudi opozicijska LDS) napovedali »glasovanje po vesti«, to pa lahko pomeni, da Fakina njuni poslanci ne bodo podprli. Najveèja neznanka je še vedno podpora ministra za zdravje Andreja Bruèana. Za sam postopek imenovanja sicer ni pomembna, za dobro delovanje zdravstvene blagajne in s tem zdravstvenega sistema pa zelo. In v tem grmu, se zdi, tièi zajec.
Doslej sta zdravstveno blagajno vodila le dva direktorja – dobrih enajst let Franc Košir, nato pa štiri leta Borut Miklavèiè –, a se je pri vsakem imenovanju precej zapletalo tako v skupšèini zdravstvene blagajne kakor s soglasjem v državnem zboru. Tolikšne podpore, kolikor so je doslej izkazali Fakinu, ni dobil nobeden od njiju. V skupšèini so Fakina z izjemo dveh predstavnikov vlade podprli vsi: tako delodajalci kakor zavarovanci. Zato bi nekako samoumevno prièakovali, da bo soglasje h kandidatu izglasoval tudi parlament.
Slovenija sodi namreè med države z Bismarckovim sistemom zdravstvenega zavarovanja, po katerem zbiramo zdravstveni denar na posebnem raèunu, o porabi tega denarja pa odloèajo tisti, ki denar vplaèujejo, in ne politiki. Zdravstvena blagajna, v katero se na leto nateèe skoraj dve milijardi evrov, je sicer (v makroekonomskem smislu in naèinu upravljanja) del javnih financ, a je v bistvu samostojna ali bi vsaj morala biti. Vsaka politika si namreè prizadeva, da bi zdravstvene finance èim bolj nadzorovala ali celo »prevzela« blagajno. Doslej je bil klasièni instrument za dosego tega cilja postavitev generalnega direktorja. To je (poleg višine prispevne stopnje) namreè edina zadeva zdravstvene blagajne, o kateri soodloèa državni zbor. Toda zdi se, da je sedanji minister za zdravje ubral drugaèno pot kakor njegovi predhodniki.
Andrej Bruèan je bistveno spremembo obvladovanja zdravstvene blagajne zastavil v (še nesprejetem) zakonu o zdravstvenem varstvu. Zakon med drugim predvideva takojšnjo odstavitev generalnega in drugih direktorjev zdravstvene blagajne. Èe bodo ta doloèila ostala – in niè ne kaže, da jih bodo èrtali, saj je zakon že usklajen s socialnimi partnerji – bi to v kratkem pomenilo ponovitev postopka izbora generalnega direktorja. Prav zato se ministru niè ne mudi z izrekanjem o Fakinu. Pred kratkim je celo sam izjavil, da se bo izrekel šele, ko bo zakon o zdravstvenem varstvu sprejet.
Torej? Minister Bruèan se na tej toèki kaže na prvi pogled kot zvit politik. Za Fakina uvaja »preizkusno dobo«, hkrati pa pri zdravniških organizacijah, ki so se izrekle proti Fakinu, zbuja vtis, da jih upošteva. Toda morda kaže ministrov molk tudi na to, da njegov položaj ni posebno trden in da pri izbiri generalnega direktorja blagajne nima glavne besede v svoji stranki. Kar koli je že vzrok za nejasno razmerje ministra do Fakina, je vprašanje, ali je to za celoten sistem dobro. Kljub temu da posluje zdravstvena blagajna pozitivno, že marsikje v zdravstvu pošteno škriplje. Številni ukrepi so potrebni, da bo sistem s sedanjo kolièino denarja kolikor toliko uspešno deloval še naprej. Prav zato potrebuje zdravstvena blagajna stabilno vodstvo, in ne pretresa vsakih nekaj mesecev.
Milena Zupaniè
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Mar 23, 2007 21:45    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Sobota, 24.03.2007

Posvet o medicini in pravu
Nujna prevetritev zdravstvenega sistema
V sedanjem sistemu je precej nejasnosti – Èisti zasebniki izkorišèajo dolge èakalne dobe – Privatizacija slovenskega zdravstva v polnem teku

Maribor – Razmejitev med javnim in zasebnim v zdravstvu je bila uvodna tema posveta Medicina in pravo, ki se je (v organizaciji mariborskega zdravniškega in pravniškega društva) vèeraj zaèel v Mariboru. Kot je menilo veè govornikov, je treba zdravstveni sistem prevetriti, pri novi ureditvi pa bo treba paziti na temeljne vrednote, kot so praviènost, enakopravnost, solidarnost in druge.
Kot je dejal prof. dr. Jože Trontelj, se v številnih evropskih državah zasebništvo v javnem zdravstvu razcveta. Spremembe, ki bodo okrepile položaj zasebništva v celotnem sistemu, so po njegovem mnenju tudi pri nas neizogibne. Glede »slabosti« zasebnikov je Trontelj omenil, da morajo prigospodariti dobièek za delnièarje, toda èe so na trgu tekmeci, morajo ponuditi dobro storitev za dobro ceno.
O novi zakonodaji je minister za zdravje dr. Andrej Bruèan ponovil nekaj že znanih stališè, denimo, da želijo z njo pripomoèi k veèji preglednosti podeljevanja koncesij. Glavni cilj spodbujanja javno-zasebnega partnerstva je po njegovih besedah izboljšanje dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev. Po njegovih besedah bo treba izdelati izraèune o finanèni upravièenosti vstopa zasebnega kapitala v sistem javnega zdravstva in vzpostaviti ustrezen nadzor nad opravljanjem nalog. Sicer pa javno-zasebno partnerstvo po njegovem mnenju ne bo povzroèilo nobenega socialnega razslojevanja.
Po besedah prof. dr. Rajka Pirnata se v zdravstvu od leta 1991 sistem skoraj ni spreminjal, èeprav je v njem kar veliko nepreglednosti. Opozoril je na nejasna merila financiranja javnih zavodov, koncesije, ki so le licence za sklepanje enoletnih pogodb z zavodom za zdravstveno zavarovanje, nedoloèene odgovornosti in slab nadzor. Ena najbolj oèitnih zmot je po njegovem mnenju enaèenje javnega zdravstva z javnopravnimi izvajalci. Javno službo lahko namreè opravljajo javni zavodi in zasebnopravni izvajalci s koncesijo. Med slabostmi prvih je Pirnat naštel nespodbuden sistem plaèevanja, togost pri uporabi kadrov, neracionalno izrabo materialnih virov, zastarelo organizacijo ... Pri koncesionarjih je prav nasprotno, je pa resna nevarnost, da se to pokaže pri standardu storitev.
Privatizacija v zdravstvu je v Sloveniji v polnem teku, je ocenil dr. Jože Ferk iz mariborske bolnišnice. Pretežno gre za mešano obliko s koncesijami (kvazi privatizacija), ki ni slaba, manj pa je èistih zasebnikov, ki po Ferkovem mnenju izkorišèajo dolge èakalne dobe. Opozoril je še, da se v procesu privatizacije pojavljajo tudi odmiki od naèel kakovosti (praviènost, enakost, varnost ...). Z nenadzorovanimi samoplaèniškimi storitvami koncesionarjev in zdravnikov iz javnih zavodov, ki opravljajo samoplaèniške ambulante, pa se kratijo pravice zavarovancev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Miha Rubin
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Mar 23, 2007 21:48    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo, 24. 3. 2007

Kljuè do zdravstvene zakladnice Fakinu?

Ali bo zdravnik Samo Fakin skrbnik dve milijardi evrov težke zdravstvene blagajne ali ne, je vprašanje, ki že dober mesec visi v zraku. V postopku njegovega imenovanja, kakršnih je v državi kar nekaj, pa nas je vendarle presenetilo dvoje: po eni strani absolutna podpora tistih, ki denar vplaèujemo, in po drugi ostro nasprotovanje zdravnikov, ki kot izvajalci najveèji delež tega denarja porabijo.
Najprej so za Fakina dvignili roke prav vsi èlani skupšèine zdravstvene blagajne, kar se ni zgodilo še pri nobenem imenovanju generalnega direktorja zdravstvene blagajne doslej. Tako predstavniki zavarovancev kot predstavniki delodajalcev so presodili, da je najbolj preprièljiv izmed šestih prijavljenih kandidatov za to izjemno pomembno funkcijo prav Fakin. Nasprotoval ni nihèe, le dva izmed štirih predstavnikov vlade sta se glasovanja vzdržala. Nekaj dni pozneje so se oglasile zdravniške organizacije. V imenu vseh slovenskih zdravnikov so opozorile, da Fakin ni primerna oseba za skrbnika zdravstvene blagajne, saj bo vnesel v zdravstvo niz nesporazumov in konfliktov, ki bodo zdravstvu v škodo.
Zanimivo pri tem je, da se oboji sklicujejo na bolnika. Skupšèina zdravstvene blagajne, ki je dejansko zastopnica vseh potencialnih bolnikov, bi Fakinu zaupala gospodarjenje z denarjem, saj verjame, da bo z napovedanimi ukrepi poveèal uèinkovitost v zdravstvu in tako izboljšal skrb za bolnika, zdravniki pa ga iz istih razlogov nikakor ne bi radi videli na tem mestu in opozarjajo, da bo Fakin s svojimi namerami bolnike ogrozil.
Tako se je na najvišji ravni ravnokar porušil mit, da bolnik in zdravnik z roko v roki stremita k istemu cilju. Fakinu namreè zdravniki ne oèitajo, da se bo, denimo, kot prvi mož zavarovalnice zavzemal za prihranke na raèun bolnikov. V tem primeru bi s stališèa bolnika bila seveda njihova skrb upravièena. Toda èesa takega za sedaj Fakinu ni mogoèe oèitati, saj je, nasprotno, v odmevnem sporu z zdravniki kot direktor celjske bolnišnice želel ravnati v prid bolnikov. Da je to privedlo do grobih izpadov, groženj in tožb na obeh straneh, ni bilo v èast nikomur. Zdravniške organizacije sedaj, pet let po sporu, Fakinu zamerijo predvsem nestrpen odnos, ki ga v javnosti izraža do zdravnikov in zdravništva. S strani zdravnikov je to v resnici upravièen pomislek, saj njihov cehovski kodeks doloèa, da noben zdravnik ne sme v javnosti nièesar slabega reèi proti svojemu kolegu zdravniku, kar vkljuèuje tudi prepoved, da zdravnik ne sme javno govoriti o morebitni strokovni napaki drugega zdravnika. Zdravnik na vodstveni funkciji se tako zmeraj znajde v precepu: streèi željam ceha ali slediti ciljem, zaradi katerih je bil nanjo imenovan. Nekateri se ne zmorejo izviti iz cehovskega objema in tako ne zastopajo najširšega interesa, drugi to napravijo in zabredejo v »konflikte«.
Fakin se je iz objema ceha izvil že zdavnaj. Zdravstveni sistem pozna do obisti in ve, kje so njegove napake in kje je možno poveèati njegovo uèinkovitost. Ali bo to v prid bolniku ali ne, bodo dokonèno odloèili državnozborski poslanci prihodnji teden. Oni imajo namreè v rokah zadnji kljuè do naše zdravstvene zakladnice. •
Milena Zupaniè
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Tor Mar 27, 2007 16:41    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Torek, 27.03.2007

Na kratko
Strokovnjaki o menedžmentu v zdravstvu
V upravljanje zdravstvenih ustanov je treba vnesti veè dinamike in se spoprijeti s slabo prilagodljivostjo in togostjo sistema, je izhodišèe konference Management v zdravstvu, ki bo 29. in 30 marca v portoroškem kongresnem centru. Tokratna èetrta konferenca (prireja jo Planet GV) bo razdeljena na štiri plenume: kakovost v zdravstvu, komuniciranje in medosebni odnosi, uèinkovitost v zdravstvu in aktualna dogajanja. O težavah v zdravstvu bodo med drugimi spregovorili Janez Remškar z ministrstva za zdravje, mag. Brigita Skela Saviè z ljubljanskega onkološkega inštituta, mag. Milan Rems iz Splošne bolnišnice Jesenice ter Samo Fakin in dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. Strokovnjaki se bodo zbrali tudi na okrogli mizi o javnem in zasebnem partnerstvu, ki bo drugi dan konference okoli poldneva. B. D.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Mar 28, 2007 15:29    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Sreda, 28.03.2007

Psihiatrièna bolnišnica Idrija je tudi uèni zavod
Decentralizacija dejavnosti je ena kljuènih nalog – Preoblikovanje služb na terenu – Zaèetek izvajanja programa zdravstvena nega in mentalno zdravje

Idrija – Psihiatrièna bolnišnica Idrija letos praznuje 50-letnico. Z intenzivnim vlaganjem v obnovo nekdanje italijanske vojašnice nad Idrijo so se v zadnjih letih izognili nadaljnjemu propadanju objektov, poleg tega pa se v njej radi pohvalijo, da je glede zaposlenih ena najmlajših bolnišnic in najbolje izobraženih. Po prièakovanjih je bilo lansko leto uspešno na poslovnem in strokovnem podroèju. V prihodnosti se bodo spopadli z decentralizacijo delovanja tudi zunaj bolnišnice.
Vršilka dolžnosti direktorice bolnišnice Viktorija Gorjup je dejala, da je bolnišnica s finanènega vidika relativno na trdnih temeljih, a so pred njo novi izzivi za obstoj in razvoj. V prvi vrsti gre za problem regionalizacije. »Razpad na tri ali štiri regije glede ustanoviteljske funkcije in financiranja nam lahko povzroèi veliko težav. Èe ne bomo odzivni na procese regionalizacije in lobirali, se nam lahko zgodi, da bi nam del dejavnosti izpadel,« je opozorila Viktorija Gorjup. Bolnišnica skoraj pol bolnikov sprejme iz južne Primorske, 40 odstotkov iz goriške statistiène regije in nekaj veè kakor 10 odstotkov z Idrijsko-cerkljanskega in Notranjskega. »Za nas pride v poštev le enotna Primorska pokrajina,« je dodala.
Gorjupova je nejevoljno komentirala tudi privatizacijo v slovenskem zdravstvu. Po njenem je neorganizirana zaradi nesistemskega podeljevanja koncesij, na drugi strani pa država jemlje javnim zavodom še tisto poslovno avtonomijo, ki so jo ti še imeli. Bolnišnica je zato že pripravila predlog priprave preobrazbe v zavod z javno-zasebnim partnerstvom. »Najbliže nam je takšna rešitev, nismo pa ne za eno ne drugo skrajnost. Omenjeni predlog bi nam dal veè poslovne avtonomije. V zdravstvu je namreè premalo odgovornega poslovnega duha, zato se denar porablja neracionalno.«
Uprava si je že zadala cilje o decentralizaciji svojega dela s preoblikovanjem služb na terenu. Primarij Jože Felc, dolgoletni strokovni vodja bolnišnice, je dejal, da bo treba na tem podroèju intenzivno delati, saj so to cilji svetovne in evropske psihiatrije. »Postati moramo nadzorna toèka adaptacije ljudi s težavami v njihovem domaèem okolju, da bi bilo èim manj hospitalizacij. Zato moramo tudi preprièati okolja, iz katerih izvirajo bolniki, da postanejo sestavni del socialnega življenja. Za to vsekakor imamo primerne pogoje,« je napovedal Felc. Predstojnik bolnišnice Marko Pišljar je pojasnil, da postaja ambulantno delo èedalje pomembnejši del dejavnosti, pripravljajo tudi program skupnega psihiatriènega dela. »Vemo, da bo eden osnovnih delov decentralizacije prav delo po posameznih obèinah z bolniki, ki potrebujejo veè spremljanja po odpustu iz bolnišnice,« je dejal.
Glavna medicinska sestra je napovedala, da je Psihiatrièna bolnišnica Idrija tik pred zaèetkom izvajanja uènega programa zdravstvena nega in mentalno zdravje, ki ga bodo v celoti izvajali v Idriji. Letos se bodo v njej izobraževali študenti visoke šole za zdravstvo iz Izole, izvajali pa bodo tudi kliniène vaje za visoko zdravstveno šolo v Mariboru, v prihodnjih letih pa tudi za visoko šolo za zdravstveno nego iz Nove Gorice.
Blaž Moènik
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Apr 20, 2007 15:45    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Minister Bruèan prisluhnil Forumu 21

Vèeraj seje zaèel dialog...
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Pet Jul 06, 2007 04:38    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo: 6.7.2007
Združenje za kakovostno javno zdravstvo
Zdravstvo tranzicija še èaka
Politièni spopad za zdravstvo v škodo bolnikov – Oèitek o ekonomski naravnanosti žali zdravnike – Zobozdravstveni ordinaciji sto tisoè evrov na leto
Pet 06.07.2007
Ljubljana– Vedno ko postane zdravstvo glavno torišèe politiènih spopadov razliènih politiènih opcij, so prikrajšani bolniki. Ravno to se v Sloveniji dogaja sedaj, je bilo poglavitno sporoèilo vèerajšnje novinarske konference Združenja za kakovostno javno zdravstvo (prvopodpisani v iniciativnem odboru Peter Jambrek). V imenu združenja je zato zdravnik mag. Marko Bitenc pozval politike, naj konèajo politièni konflikt glede zdravstva, saj s tem za nedoloèen èas prelagajo izvedbo potrebnih zdravstvenih reform. Vsi trije nastopajoèi zdravniki so koncesionarji.
V zdravstvu še ni bilo tranzicije, kljuèna za uspešnejše zdravstvo pa je po mnenju Marka Bitenca sprememba delovnopravnih položajev zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. V združenju zagovarjajo stoodstotno javno zdravstvo (kar pomeni, da bi bile vse storitve plaèevane z javnim denarjem). Osnovne storitve in ambulantne storitve naj bi v veèini izvajali zasebni izvajalci v okviru državnih zmogljivosti, na bolnišnièni ravni bi prednjaèili samostojni zdravniki specialisti ter podizvajalci, terciarne ustanove pa bi ostale v rokah države, je pojasnil vizijo združenja Bitenc. »Nismo za privatizacijo stavb, paè pa le za spremembo delovnopravnega položaja sedanjih javnih uslužbencev. Smo tudi proti temu, da se oblikuje privatna zdravstvena ustanova, kjer bi plaèevali bolniki sami,« je dejal Bitenc, nekdanji dolgoletni predsednik zdravniške zbornice.
»Trditev, da so zdravniki naravnani ekonomsko, je za nas žaljiva,« se je odzvala na veèkrat izreèene trditve v javnosti podpredsednica zdravniške zbornice, zobozdravnica Sabina Mrkoli. Zasebna oblika dela ne vpliva na bolnike in na kakovost dela, je zatrdila, oèitki, da koncesionarji neupravièeno bogatijo na raèun bolnikov, pa nikakor ne držijo. Navedla je primerjavo: zobozdravnik dobi za celoletno delovanje ordinacije (plaèe zaposlenih, stroške materiala, druge stroške) sto tisoè evrov, predsednik uprave Vzajemne pa samo za svojo plaèo porabi 123.000 evrov zdravstvenega denarja! Poglavitni neracionalni porabniki zdravstvenega denarja niso zdravniki, paè pa gradbeni, farmacevtski, dobaviteljski, zavarovalniški lobiji.
V združenju so pohvalili tudi delo ministra Bruèana. Interpelacije, èe bo uperjena proti zasebnemu delu v zdravstvu, ne podpirajo.
Milena Zupaniè
_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Jul 13, 2007 18:50    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Petek, 13.07.2007

ZDUS: Smo proti divji privatizaciji v zdravstvu, ki se dogaja

Ljubljana– Razmere v zdravstvu so slabe, je na vèerajšnji tiskovni konferenci dejala nova predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak, ki je svoj mandat nastopila 5. julija. »Smo proti divji privatizaciji v zdravstvu, ki se dogaja.« Kot je pojasnila, vsaj polovica upokojencev sodi med najrevnejši sloj prebivalstva in prav ta ima vedno slabši dostop do zdravstvenega varstva. Kužuh Novakova, nekdanja poslanka Združene liste socialnih demokratov, je spregovorila tudi o poglavitnih usmeritvah zveze. Med drugim si bodo prizadevali za dvig ugleda te velike nevladne organizacije, modernizirali bodo organizacijo, želijo se informatizirati in se nauèiti vešèin raèunalništva, je še pojasnila. STA, N. R.

***************************************
Nekateri oèitno ne morejo iz svoje kože-"kožuha" in oèitno rovarijo proti zdravstvu. Naša stara "prijateljica", je zasedla ugleden položaj pri upokojencih in bo skušala vplivati na svoje èlanstvo.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Pokaži sporoèila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi Èasovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski èas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9  Naslednja
Stran 7 od 9

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS