Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Zdravstvo se utegne sesuti

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pon Jun 04, 2007 18:34    Naslov sporoèila: Zdravstvo se utegne sesuti Odgovori s citatom

Zdravstvo se utegne sesuti Ljubljana | 4.6.2007 | B.M.-24 ur.com

Ekonomist Rado Pezdir opozarja, da je zdravstveni sistem ujetnik lobijev, katerih skrb ni zdravje bolnikov, temveè kako zagotoviti svoje interese.
Ekonomist Rado Pezdir je skupaj s kolegi z Inštituta za ekonomske raziskave v zdravstvu pripravil priporoèila izvajalcem slovenske zdravstvene politike. Ekonimisti ugotavljajo, da z zdravstvenim denarjem razpolagajo interesne skupine, katerih primarni interes ni skrb za uèinkovito zdravljenje bolnikov.
Kateri so najnujnejši ukrepi, ki jih priporoèate v svoji raziskavi?
Lekarne Žalec
»Razliène raziskave kažejo, da v slovensko zdravstvo vlagamo podoben obseg sredstev kot druge države EU, s tem da je uèinkovitost oziroma izkupièek za bolnika bistveno slabši. Mi smo pregledali razpoložljive podatke in smo na nekaterih podroèjih ugotovili, da je nekaj ukrepov nujnih, èe hoèemo izboljšati dostop do javnega zdravstva. Eno je denimo nadzor nad cenami zdravil. Trenutno so popolnoma nejasni in nepregledni postopki, kako se doloèajo cene zdravil. Kar je še huje, pri tem se ne upoštevajo ekonomske študije glede uèinkovitosti posameznih zdravil, ki se z javnimi sredstvi sprejemajo na listo zdravil. Celo ni jasno, kdo so èlani tega sveta, ki glasujejo o tem, katero zdravilo se bo znašlo na kakšni list. Eden od naših predlogov je tudi korekcija plaè v javnem sektorju oziroma kolektivne pogodbe za zdravnike, ki trenutno ni vezana na njihovo produktivnost. Predlagamo uvedbo variabilnega deleža plaèe, s katerim bi nagrajevali produktivne zdravnike. Trenutno obstajajo ogromne razlike po produktivnosti med posameznimi zdravniki in posameznimi bolnišnicami, njihove plaèe pa so fiksne. Tako bi bolniki pušèali manj denarja pri tistih zdravnikih, ki so neproduktivni. Predlagamo spremembo statusa bolnišnic iz javnih zavodov v gospodarske družbe. To pa zato, da se zagotovi avtonomija poslovnih direktorjev v bolnišnicah oziroma, da se natanèno doloèi obveznosti in odgovornosti v bolnišnicah, ki zdaj zaradi najrazliènejših institucionalnih omejitev niso jasno doloèene in povzroèajo neuèinkovitost. Potreben je tudi temeljit premislek o financiranju zdravstvenih storitev: demografska gibanja in naèin financiranja zdravstvenega sistema kažejo izrazito slabosti, po drugi strani pa je delež zasebnega sektorja zelo majhen. Predlagamo premislek o javno-zasebnem partnerstvu.«
Primerjali ste slovenski in Å¡vedski model financiranja zdravstva. Kje so najbolj izrazite razlike?
Minister je ujetnik lobijev oziroma sveta, iz katerega prihaja,“ pravi Pezdir. „Podobno kot smo predlagali, da bi bili direktorji bolnišnic ekonomisti, predlagamo tudi, da bi bili minister nekdo, ki ni iz zdravniškega sveta oziroma povezan z lekarniškim ali zdravniškim trgom, temveè ekonomist oziroma menedžer, saj gre za upravljavsko funkcijo. »Primerjali smo višino sredstev in uèinkovitost porabe ter javno-zasebno partnerstvo v obeh državah. Ugotovili smo, da je v Sloveniji bistveno veè kartelne organizacije v lekarnah in zdravstvu in veè možnosti, da posamezne interesne skupine uveljavljajo svoje interese mimo želja bolnikov. Povpreèen Šved plaèa za zdravstvo toliko kot povpreèen Slovenec, s tem da Šved iz zdravstvenega sistema dobi bistveno veè. Sistem je oblikovan tako, da je tveganje obolevanja na Švedskem bistveno manjše, ob isti kolièini denarja na bolnika. Oèitno je, da gre za sistemsko napako v našem zdravstvu - na lekarniškem in zdravniškem trgu. Nujno bi morali ukrepati, sicer se nam utegne zdravstvo sesuti.«
Je primerjava med Slovenijo in Švedsko pokazala, da je zdravljenje bolnikov pri nas v povpreèju poèasnejše?
»Primerjali smo èakalne vrste in v nekaterih primerih ugotovili zelo razliène èakalne vrste. Slovenske èakalne vrste so v nekaterih primerih nenormalno dolge in tudi produktivnost nenormalno niha. Produktivnost dela zdravnikov je celo v razmerju 1:2, za enako plaèo in pri istih posegih. Verjetnost obolevanja se v Sloveniji veèa in problem je sistemske narave. Problem ni v zdravnikih in bolnikih, ampak v tem, da je sistem tako tog, da dopušèa iztekanje denarja, ne da bi imel ugoden uèinek na bolnike oziroma na zdravstvo. Z razpoložljivim denarjem ne ravnamo kot dober gospodar. Z njim razpolagajo interesne skupine in njihov primarni interes ni skrb za zdravje, temveè kako zagotoviti interese nekih lobijev. Govorimo o farmacevtski industriji, kadar gre za uvršèanje zdravil na posamezne liste, o lekarniškem lobiju, kadar govorimo o dostopnosti in ceni zdravil, o zdravniškem lobiju pa takrat, ko govorimo o fiksni kolektivni pogodbi, ki ni oblikovana glede na produktivnost, temveè glede na spreminjanje plaè v javnem sektorju. Nikjer ni v ospredju bolnik, na podlagi katerega bi oblikovali osnovne parametre za oblikovanje ponudbe zdravstvenih storitev. Vedno so neki drugi interesi.«
Kako je sploh zagotovljeno, da ne prihaja do konflikta interesov ali celo korupcije?
»Ko smo denimo zaprosili za podatke, kdo so èlani sveta, ki odloèa o uvrstitvi zdravil na listo, nismo dobili odgovora, èeprav gre za javni denar. To je najveèji paradoks, ki je politiène narave. Ni znano, po kakšnih postopkih se uvršèa zdravila na listo, pri tem pa ni nobenih ekonomskih študij, ki so obièajne v veèini evropskih držav. Obstaja moèan sum, da gre za v resnici za subvencioniranje domaèe generiène farmacevtske industrije. S tega vidika je lahko sistem izpostavljen tudi korupciji.«
Ali obstaja groba primerjava švedskega in slovenskega modela, po katerem bi lahko ocenili, kolikšen delež celotnih sredstev gre v slovenskem javnem zdravstvu v niè ali pa ni dovolj uèinkovito porabljenih?
»Ocene v tem trenutku še ni mogoèe dati. V tej fazi raziskave smo naredili pregled stanja in podali odgovore na vprašanje, kje so najveèje sistemske napake. Nadaljevati nameravamo s podrobnejšo analizo slovenskega zdravstvenega sistema, ko bomo izraèunali tudi natanène številke. V interesu davkoplaèevalcev in bolnikov je, da vedo, kaj se dogaja z njihovim denarjem in posledièno z njihovim zdravjem.«
Minister za zdravje je predlagal dodatno povišanje zdravstvenih prispevkov za doloèene skupine zavezancev. Kako ocenjujete ta predlog?
»To vprašanje zadene jedro težav slovenskega zdravstvenega sistema, ki ima veliko nedoreèenosti in sistemskih napak. Kar pomeni, da bi lahko v ta sistem vložili neomejeno kolièino denarja, pa bi izginil. Razpršil bi se in bi bil popolnoma neuèinkovito porabljen. Kajti nobenega razloga ni, da bi bil uèinkovit ob vseh kartelih in togosti, ki obstaja v slovenskem zdravstvu. Ideja ministrstva je, da bi se nenormalno dodatno obdavèilo gospodarstvo. To pa po drugi strani pomeni: manj delovnih mest, manj investicij. Gre za izrazito slab naèrt. Ob tem je v slovenskem sistemu zelo malo zasebnih sredstev in zasebne iniciative, ki bi bila ob pravi regulaciji in nadzoru zelo uèinkovita.«
Glavni problem je torej okostenelost sistema in branjenje okopov?
»Èe natanèno pogledate strateške cilje slovenskega zdravstvenega sistema in ukrepe, ki jih je pripravilo ministrstvo za zdravje, boste videli, da glavne odloèitve o ponudbi storitev in o ceni zdravil doloèata zdravniška in lekarniška zbornica. Obstaja torej skupina posveèenih ljudi, ki samo zato, ker opravljajo ta poklic - mimo vseh ekonomskih kriterijev - doloèajo, kakšna po ponudba in cena na trgu zdravstvenih storitev. Opravka imamo z institucionalno blokado nekega lobija, ki sam sebe doloèa in hkrati nadzoruje.«
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Pokaži sporoèila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi Èasovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski èas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS