Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Podeljevanje koncesij

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Avg 29, 2007 16:09    Naslov sporoèila: Podeljevanje koncesij Odgovori s citatom

Delo - Sreda, 29.08.2007
Šest prošenj za zasebno zdravniško prakso
V Radljah podelili samo dve koncesiji
Naval prošenj za podelitev koncesij bi ogrozil obstoj zdravstvenega doma – Kriza se nadaljuje
Radlje ob Dravi– Potem ko je v Radljah za koncesijo zaprosilo šest zdravnikov (trije za splošno medicino, zobozdravnici in ginekolog), kar bi ogrozilo obstoj zdravstvenega doma in s tem primarnega sistema zdravstva v Dravski dolini, je radeljski obèinski svet odloèil, da koncesijo podelijo samo splošnemu zdravniku in ginekologu. Kljub temu se kriza v zdravstvenem domu Radlje nadaljuje.
Ubadajo se z rdeèimi številkami, èaka jih temeljita reorganizacija, ta bo verjetno zahtevala odpravo nekaterih dejavnosti, ki prinašajo izgubo, in zmanjševanje števila zaposlenih. Pri podeljevanju koncesij imajo razlièno mnenje tudi obèine soustanoviteljice zdravstvenega doma, ki so se dogovarjale o skupni strategiji za reševanje javnega zavoda, nato pa prelomile obljubo.
V Radljah ob Dravi so za koncesijo zaprosili trije splošni zdravniki, zobozdravnici, ginekolog in patronažna sestra. Zdravstvenemu domu je s tem grozil razpad, hkrati tudi celotni mreži primarnega zdravstva v zgornji Dravski dolini. Župani petih obèin soustanoviteljic (Radelj ob Dravi, Mute, Vuzenice, Podvelke in Ribnice na Pohorju) so se dogovorili, da zaèasno ustavijo podeljevanje koncesij, dokler ne uskladijo strategijo za obstoj in razvoj zdravstvenega doma. »Že èez štiri dni so na Muti podelili koncesijo za patronažo, in to na dopisni seji,« je ogorèen radeljski župan Alan Bukovnik.
Na svojeglavost obèin, ki si delijo zdravstveni dom, so opozorili tudi radeljski svetniki. »Naša prva naloga je, da zagotovimo tri splošne zdravnike v svoji obèini, ne pa da skrbimo še za vse druge. Podvelka noèe sodelovati pri financiranju popoldanskega dežurstva, Vuzenica in Muta podeljujeta koncesije, kakor se jima zljubi. Mi pa naj bomo prijazni? Tako bomo nazadnje sami ostali brez zdravnikov,« je dejal Ludvik Fedler.
Sonja Keuc, vršilka dolžnosti direktorice radeljskega zdravstvenega doma, je pojasnila: »Mrežo primarnega zdravstva postavljata obèina in Zavod za zdravstveno zavarovanje ter je že zapolnjena. Naši zaposleni ne morejo zaprositi za koncesijo v obèinah Podvelka, Vuzenica, Muta ali Ribnica na Pohorju.« Torej bi zdravnikom, ki si želijo med zasebnike, preostalo samo še, da poskusijo zunaj Dravske doline, tako pa bi v Radljah izgubili težko pridobljeni kader.
»Èe podelite koncesije, boste ukinili zdravstveni dom,« je svetnikom povedala Sonja Keuc. »S prehodom v zasebništvo smo zašli v zgubo, ki znaša že 75.000 evrov. V naši hiši smo izgubili dobièkonosne dejavnosti, ostale so nam samo še manj zanimive,« je pojasnila Keuèeva. »S podelitvijo koncesij bi morali odpraviti službe, ki prinašajo izgubo: laboratorij, fizioterapijo, rentgen in popoldansko ambulanto. Presežek administrativno-tehniènih delavcev smo do zdaj reševali z upokojevanjem in prerazporejanjem, na vrsti bo odpušèanje.«
Po burni razpravi so svetniki na predlog kolega Andreja Horvata, ki je bil hkrati eden od prosilcev za koncesijo, o podeljevanju teh glasovali za vsakega prosilca posebej. Zadostno podporo sta dobila samo Horvat in Frenk Krištofelc. Župan Bukovnik pravi, da je zadovoljen, ker niso podelili vseh koncesij in si vendarle pustili še nekaj prostora. »Tako imamo vsaj možnost z razpisom koncesije poskušati privabiti pediatra, ki ga od aprila v Radljah nimamo veè.«
Mateja Celin
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Sep 08, 2007 10:18    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Sobota, 08.09.2007
Podelili Å¡e Å¡tiri koncesije
Obèani zahtevajo enakovreden položaj za vse zdravnike
Na izredni seji so radeljski svetniki podelili koncesije še vsem tistim, ki so jih pred desetimi dnevi zavrnili – Oèitki obèinskemu svetu o pristranskosti, nestrokovnosti in negospodarnem ravnanju


Radlje ob Dravi– Radeljski obèinski svetniki so pred desetimi dnevi od predlaganih predlogov za podelitev koncesije zdravnikom podelili samo dve koncesiji: Andreju Horvatu za splošno medicino in družbi Medilet za ginekologijo. Odloèitev je povzroèila veliko nezadovoljstvo pri obèanih. V protestnem pismu, ki ga je podpisalo 476 obèanov, naslovljenem na župana, so izrazili razoèaranje in ogorèenje nad svetniki ter zahtevali enakovreden položaj za vse zdravnike. Iz obèine Muta pa so sporoèili, da bodo sami odloèali o svojem delu koncesije, èeprav je to v nasprotju s pravilnikom o podeljevanju koncesij. Zaradi vprašanja koncesij so se radeljski svetniki sestali še na izredni seji in podelili še preostale koncesije.
Obèani so v protestnem pismu oèitali svetnikom nenaèelnost in dvojna merila ter zavestno glasovanje proti svojim volivcem. Zmotilo jih je, da so svetniki celo sami ugotovili, da se na podeljevanje koncesij ne spoznajo najbolje. Menili so, da je mogoèe dvomiti o sposobnosti odloèanja svetnikov, èe si pred tako pomembnim vprašanjem, kot je podeljevanje koncesij, ne zmorejo pridobiti podatkov in mnenj. Obèani so se zavzeli za tudi za zdravnika Špira Stanivuka in Igorja Mihajloviæa. Zanju želijo, da ostaneta v Radljah; èe ne bosta pridobila koncesije, bosta najverjetneje odšla drugam. Svetnike so še opozorili, da je Zdravstveni dom Radlje zanju plaèal izobraževanje za pridobitev licenc.
Ponovno sejo o koncesijah je sprožila tudi obèina Muta; od tam so v Radlje sporoèili, da bodo sami odloèali o podelitvi 0,2 koncesije za ginekologijo, kar je sicer nemogoèe. Zavod za zdravstveno zavarovanje je hkrati doloèil, da je v mreži primarnega zdravstva v zgornji Dravski dolini dovolj ena koncesija, ki so jo že podelili na obmoèju upravnih enot Radlje ob Dravi in Dravograd. »Mreža je že zapolnjena in Muta bi podeljevala 0,2 koncesije mimo pravil in brez soglasja ZZZS, kar pomeni, da koncesionar ne bo mogel delati,« je pojasnil radeljski župan Alan Bukovnik. Na Muti so od županov obèin soustanoviteljic zdravstvenega doma zahtevali, naj pripravijo predlog sanacijskega naèrta tega javnega zavoda. »Za to je pristojen svet zavoda, v katerega obèine imenujejo svoje predstavnike, ne pa župani, saj to ni zasebno podjetje petih županov,« je bil ogorèen Bukovnik. Med drugim na Muti zahtevajo, naj bodoèim koncesionarjem ponudijo prostore za opravljanje dejavnosti v njihovi zdravstveni postaji.
Mateja Celin
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Tor Okt 09, 2007 19:33    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Koncesije za vse, ne le za izbrane
Tor 09.10.2007

Javno zdravstvo v Radljah ob Dravi je v le nekaj dneh doživelo razpad. Javni zavod Zdravstveni dom Radlje je v kratkem èasu ostal brez zdravnikov. Ti niso odšli, ampak so, drug za drugim in èez noè, dobili koncesije za zasebno prakso. V Radljah zdravstveni dom tako ne bo imel veè niti enega zdravnika, po eden pa je (v javnem zavodu) ostal le v Vuzenici, v Podvelki in na Ribnici na Pohorju. Javni zavod, ki je imel v domaèem županu Alanu Bukovniku velikega zagovornika, se je sesul kot hišica iz kart. Naèrt ni bil ravno tak, a zgodilo se je tako, kakor si na obèini niso želeli; da pa so se razmere s koncesijami uredile tako rekoè èez noè, se je treba zahvaliti tudi obèanom, ki so župana po prvem podeljevanju koncesij dobesedno postavili ob zid.
Radlje in obèine zgornje Dravske doline, za katere je bil ustanovljen Zdravstveni dom Radlje, pri preoblikovanju primarne zdravstvene službe niso nobena izjema. V èasih, ko je nekoè vse družbeno postalo zasebno, je – tudi po zgledu sosedov v Avstriji – v zasebništvo zaplulo tudi zdravstvo. V Radljah so se dolgo otepali s pomanjkanjem zdravnikov, ki je bilo vèasih že kar kronièno, mnogi pa so rešitev videli v zasebni praksi. To si je pred kratkim zamislil tudi dolgoletni direktor Zdravstvenega doma Radlje in obèinski svetnik, pred èasom tudi podžupan, Andrej Horvat skupaj še nekaj zdravniki. Na obèini so bili pri prvem podeljevanju koncesij zelo strogi in so zasebno prakso omogoèili le njemu, drugim zdravnikom pa so jo odklonili in so jih hoteli na silo zadržati v zdravstvenem domu. Pristranskost po obèinski podobi pa je trajala le nekaj dni.
Še ena tako aktualnih zgodb o preobrazbi primarnega zdravstva v Sloveniji in v Radljah bi se tu najbrž tudi konèala, èe se ne bi zdramili ljudje. Župan Alan Bukovnik je dobil v nekaj dneh na mizo oster protest skoraj 500 ljudi, ki so mu oèitali, da dela proti interesom obèanov. Edini interes ljudi je, poudarja pismo, da imajo dobro urejeno primarno zdravstveno službo. Javno ali zasebno. Ker pa z javnim zdravstvom v Radljah oèitno ne gre veè, paè v zasebnem. Župan in obèinski svetniki so zelo resno vzeli opomin in so koncesije podelili še preostalim štirim zdravnikom. Zdaj bodo že kmalu vsi delali v zasebni praksi. Težav z zdravstvenim domom še ne bo konec, vse ostanke brezskrbne preteklosti bo nekako treba pospraviti, a to je le vzporedni pojav.
V Radljah in tudi drugod v Sloveniji so si tako v zdravstvenih domovih, na obèinah in tudi v politiki predolgo delali iluzije, da bodo v primarnem zdravstvu, ki je v podaljšani tranziciji najprej in najbolj na udaru, ohranili vse po starem. Kot je v zasebništvo z leti zlezel velik del nekoè družbenega gospodarstva, se od starega, po naravi javnega, poslavlja tudi zdravstvo. Kaj bodo pripomogli zdravniki, ki bodo delali kot zasebniki, a še vedno v javnem interesu, je težko napovedati, vendar se je ta preobrazba morala zgoditi. Èeprav na videz neprièakovano, se je v Radljah zgodila tako hitro tudi zato, ker je okolje skupaj z obèino predolgo stavilo le na stari zdravstveni dom in pri tem povsem izkljuèilo poklicne in tudi gospodarske interese zdravnikov.
Od Radelj do Avstrije je komaj kakšen kilometer in ljudje so že od nekdaj pogledovali onstran meje. Ne brez razloga, tudi kar zadeva zdravstvo. Tam so ljudje edini v Evropi z zdravstvo zelo zadovoljni, èeprav zdravstvenih domov, kakršni so naši, ne poznajo. V Avstriji je vse zasebno, vendar v javni službi. Kmalu bo tako tudi pri nas.
Ivan Praprotnik
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Tor Okt 09, 2007 19:36    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Koncesije v zdravstvu Delo, 9. 10. 2007
Nov zamah zasebne prakse
Te dni podpisujejo pogodbe z ZZZS novi koncesionarji v zdravstvu
Milena Zupaniè

Ljubljana – Zasebna zdravniška praksa bo ta mesec dobila nov zamah, saj bo v zdravstvu zaèelo delati 113 novih koncesionarjev, od tega kar 92 zdravnikov. Ravno v teh dneh podpisujejo novi koncesionarji pogodbe s plaènikom, Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Delati bodo zaèeli takoj. Koncesije so veèinoma dobili v zadnjem letu, bodisi od ministra Andreja Bruèana bodisi od obèin, ministrstvo pa jim je dalo soglasje.
Novi zdravniki koncesionarji bodo bistveno
okrepili število zdravnikov, ki že opravljajo zdravniško službo v zasebni praksi, in spremenili razmerje med zdravniki, zaposlenimi v javnih ustanovah in zdravniki v zasebni praksi. Doslej je delalo v zasebni zasebni praksi, bodisi s koncesijo bodisi brez nje, 1182 zdravnikov, sedaj se bo to število poveèalo na 1274 ali skoraj za osem odstotkov. V javnih ustanovah – bolnišnicah in zdravstvenih domovih – bo tako zaposlenih še nekaj veè kot 2800 zdravnikov.
Med novimi zdravniki koncesionarji je veè kot pol zdravnikov s primarne ravni (61), in sicer 33 splošnih zdravnikov, štirje pediatri, 17 zobozdravnikov za odrasle, šest otroških zobozdravnikov in en ginekolog. Preostalih 31 zdravnikov je dobilo koncesije za specialistièno ambulantno dejavnost, in sicer je med njimi najveè okulistov (sedem), po štirje so psihiatri, kardiologi in pulmologi, trije kirurgi, v drugih strokah pa so bile podeljene zgolj posamièna koncesija ali dve. Kot so nam povedali na ZZZS, ne bodo nobene nove pogodbe podpisali za operacijsko, torej bolnišnièno dejavnost.
Med novimi koncesionarji, ki v teh dneh podpisujejo pogodbe, je tudi 27 zdravstvenih delavcev drugih strok, najveè (13) patronažnih sester, dve koncesiji za nego in štiri za lekarniško dejavnost.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Okt 10, 2007 13:36    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Sreda, 10.10.2007
Koncesije v zdravstvu
Ministrica in vodstvo KC do koncesij zadržani

V kliniènem centru proti poloviènim koncesijam in podeljevanju koncesij podjetjem – ZZZS skrbi nadzor kakovosti dela zdravnikov

Ljubljana– Nekdanji minister Andrej Bruèan je v triletnem mandatu podelil 117 zdravniških koncesij na sekundarni ravni, v njegovem èasu pa je dobilo koncesije še 239 zdravnikov v osnovnem zdravstvu. Oèitali so mu, da jih podeljuje brez razpisov in da po nepotrebnem razgrajuje obstojeèo zdravstveno mrežo. Njegova naslednica, Zofija Mazej Kukoviè, je do koncesij bolj zadržana. Vèeraj je napovedala, da jih ne bo podeljevala pod sedanjimi pogoji, temveè bo ministrstvo v mesecu dni pripravilo pravne podlage za nove pogodbe in priporoèila županom za podeljevanje koncesij. Ministrica naèrtuje predvsem izpopolnitev pogodb v delu, ki se nanaša na zagotavljanje dežurne zdravniške službe in dostopnost bolnikov do koncesionarjev.
Zaradi slabih izkušenj dosedanjega naèina podeljevanja koncesij ne podpirajo niti v ljubljanskem kliniènem centru (KC), zato je vodstvo sprejelo stališèe, po katerem se ravna ob dajanju soglasja k vlogi za koncesijo. Zdravnik koncesionar tako ne sme iz kliniènega centra »odnesti« programa (denarja za posege, ambulanto), kakor se je dogajalo v preteklosti, ko je »svoj« operativni program (denar za operacije) od tam na primer odnesel kirurg Marko Bitenc. Veèinoma so zdravniki koncesionarji iz te ustanove odnesli ambulantni program, ki so ga zaèeli opravljati kot zasebniki, v KC pa so še ostali zaposleni za polovièni delovni èas, v katerem so opravljali operacije.
Zaradi slabih izkušenj vkljuèevanja zdravnikov s polovièno koncesijo v proces dela v KC ne podpirajo kombinacije poloviènega dela in rednega delovnega razmerja in to pojasnjujejo s težavami pri usklajevanju urnikov, vsebino dela in dežurstvi. Ugotovili so, da je usklajevanje med zaposlenimi preprostejše, èe so vsi v enakopravnem položaju. Generalna direktorica Darinka Miklavèiè in strokovna direktorica prof. dr. Saša Markoviè, ki sta stališèe sprejeli, sta mnenja, da mora zdravnik prekiniti delovno razmerje, ko postane koncesionar, nato pa naprej sodelovati s KC kot svobodni zdravnik, èe si to želi. Za to vrsto sodelovanja so zainteresirani. Prav tako ne podpirajo podeljevanja koncesij podjetjem. Ravno to namreè omogoèa zdravniku, da še naprej ostane v delovnem razmerju v bolnišnici.
Kaže, da so prav ti pogoji odloèilno vplivali na to, da bo tokrat zapustil KC en sam zdravnik. Po podatkih, s katerimi so vèeraj razpolagali v KC, bo odšel med zasebnike le maksilofacialni kirurg asist. Matija Gorjanc, ki bo prekinil delovno razmerje z zadnjim oktobrom. Med koncesionarje pa je že poleti s prej podeljeno koncesijo odšel tudi Hrvoje Reschner, vodja oddelka interne prve pomoèi. Vodstvo KC je sicer izdalo soglasje pod zapisanimi pogoji petim zdravnikom (Matiji Gorjancu, travmatologu Matiji Krkovièu, okulistki Mateji Blažiè Maležiè, plastiènemu kirurgu Francu Planinšku in okulistki Mariji Zupan, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev), eno pa zavrnilo zaradi kadrovskih težav (Cirilu Trèku iz ORL).
Sicer pa je tokratni val 61 koncesionarjev, ki bodo zaèeli v prihodnjih dneh delati kot zasebniki na primarni ravni, Ljubljano povsem obšel, saj ni zdravstvenega doma zapustil niti en zdravnik ali zobozdravnik, je povedal direktor ZD Ljubljana Zvonko Rauber. Kje bo po novem najveè zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ne vedo še niti na ZZZS. Pogodbe namreè sklepajo na obmoènih enotah. Za zdaj gre za 132 novih pogodb: 113 z novimi zasebnimi koncesionarji, šest z novimi pogodbenimi partnerji iz javnega sektorja in še 13 z izvajalci za dodatne programe. Postopek sklepanja je samodejen, saj je vrednost pogodbe za posamezno specialnost doloèena z vsakoletnim splošnim dogovorom, prav tako vsebina pogodbe, je pojasnil Samo Fakin, generalni direktor ZZZS. Skupna vrednost pogodb z novimi koncesionarji zato še ni znana. »Skrbi me, kako bomo zaradi tako poveèanega števila koncesionarjev izvajali nadzor kakovosti dela zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev,« je dejal vèeraj Fakin.
Milena Zupaniè
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Okt 10, 2007 20:47    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Èetrtek, 11.10.2007

Posledice širjenja zasebništva v zdravstvu
Koncesije ogrožajo zdravstvene domove
Vlasta Zupaniè: Koncesije so politièna rešitev, pri kateri ima stroka zvezane roke – Mihaela Pugelj: V zelo težkem položaju smo, usmeritev pa ni

Ljubljana– Vrednost novih pogodb, ki jih bo Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) sklenil v teh dneh veèinoma z novimi zdravniki koncesionarji, je 9,1 milijon evrov na leto. Pogodbe se gibljejo v razponu od 25.786 evrov za nego na domu do 193.317 evrov za kirurgijo z operativo. Najveè novih koncesionarjev, kar 24, bo na obmoèju Maribora, za njim je obmoèna enota Ljubljana s 16 in Celje s 13 novimi koncesionarji. V zdravstvenih domovih pa so že izraèunali, kaj pomeni odhod njihovih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev med koncesionarje. Kar nekaj jih je zaradi tega resno ogroženih in sprašujejo se, kako naprej.
Že bežen pregled po obmoèjih, kjer je bilo podeljenih najveè koncesij, je pokazal, da bodo problemi tako rekoè v vseh zdravstvenih domovih, kjer je bilo podeljeno veèje število koncesij. V zdravstvenem domu v Ormožu je dobilo koncesije kar šest od skupaj 19 zdravnikov, in sicer trije splošni zdravniki in trije zobozdravniki. Ker so odšli zdravniki z najveèjim številom bolnikov, med tistimi, ki so ostali, pa sta kar dve mladi zdravnici, ki še nimata dovolj svojih pacientov (s tem pa ne plaèila), in en prav tako mlad zobozdravnik, se bo to zdravstvenemu domu finanèno precej poznalo, pravi njegova direktorica Vlasta Zupaniè. »Niti obèina niti država nista zdravstvenim domovom zaèrtali poti, zato smo izdelali lastno strategijo in presodili, da zaradi zdravniškega podmladka èas za podeljevanje koncesij še ni dozorel. S koncesijami se nismo strinjali, vendar jih je župan kljub temu podelil. Poslovanje s takšno kadrovsko zasedbo, kot jo imamo zdaj, je na meji. Že prihodnje leto se lahko zgodi, da bomo v izgubi,« napoveduje direktorica. Je ekonomistka in že dve desetletji zaposlena v zdravstvu. »Ne vem, kaj se bo zgodilo z zdravstvenimi domovi v prihodnje. Odhajajo donosne dejavnosti, nedonosne storitvene dejavnosti pa ostajajo. Že v prvem tednu, ko so naši zdravniki postali koncesionarji, smo opazili zmanjšanje pregledov v laboratoriju. Ravnokar certificiramo laboratorij, ga opremljamo, vlagamo v izobraževanje, zasebniki pa ga ne bodo uporabljali. Tudi z drugimi nedonosnimi dejavnostmi je tako. Èe bo šlo tako naprej, bodo zdravstveni domovi problem celotne države, bolniki pa bomo v slabšem položaju, saj bomo vedno veè plaèevali za preskok èakalnih vrst,« meni Zupanièeva in dodaja, da gre za politiène rešitve, pri katerih ima stroka zvezane roke.
Podobno pripoveduje zdravnica Mihaela Pugelj, direktorica zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah, od koder so odšli med koncesionarje že lani štirje (zdravnik, dve patronažni sestri, fizioterapevt), letos pa še štirje zdravniki. K lanskim koncesijam zdravstveni dom ni dal soglasja, letos jih ni nihèe niè vprašal, je povedala. »Že lani smo opozarjali na težave. Letos smo v izgubi. Ustanovitelj zahteva, da ponujamo laboratorijske storitve, rentgen in drugo, kader, ki prinaša denar, pa odhaja. V zelo težkem položaju smo. Tako ne bo šlo veè naprej. Z državne ravni ni nikakršnih usmeritev, toda o zdravstvenih domovih bo treba odloèiti na državni ravni,« meni Pugljeva.
Sicer pa napoveduje finanène težave tudi zdravnik Jernej Završnik, v. d. glavnega direktorja in strokovni direktor drugega najveèjega zdravstvenega doma v državi, mariborskega. Iz ZD Maribor je odšlo med koncesionarje 12 zaposlenih: štirje splošni zdravniki, dva zobozdravnika, trije zdravniki drugih specialnosti in tri patronažne sestre. »Zaradi njihovega odhoda nam je ostalo 12 zaposlenih kot delovni višek, kar bo prineslo v prihodnjem letu zanesljivo težave v poslovanju,« napoveduje Završnik.
Ljubljano je podeljevanje koncesij letos tako rekoè zaobšlo, vendar bodo koncesije, podeljene v širšem ljubljanskem obmoèju, spravile v težave zdravstvena domova v Hrastniku in Zagorju, tako kot že imata težave zdravstvena domova na Vrhniki in v Koèevju, meni Simon Vrhunec, direktor OE ZZZS Ljubljana. V Hrastniku bosta samo še dva tima splošnih zdravnikov, v Zagorju pa dobri trije. Zdravstveni dom s tako majhnim številom splošnih ambulant ne more zagotoviti zdravnika v rednem delovnem èasu. Ker delajo koncesionarji le 36 ur na teden, torej ne ves dan, imajo ljudje na naštetih obmoèjih slabšo dostopnost do splošnega zdravnika, pojasnjuje Vrhunec.
Milena Zupaniè
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Okt 12, 2007 18:32    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Petek, 12.10.2007
Zdravstveni domovi v neznano

Vsak nov val zdravniških koncesij povzroèi pretres v zdravstvu. Èeprav zdravstvenozdravniška oblast trdi, da se z odhodom zdravnikov v zasebno prakso ne spremeni niè, kaže praksa drugaèe. Zasebnike paè vodi kapitalski interes s celo vrsto posledic za bolnika, povzroèa pa tudi razkol med zdravniki. Ob pomanjkljivi regulativi zasebnega dela se zdravstveni sistem pomika iz socialne v vse bolj tržno naravnanost. S podeljevanjem koncesij je sredi tranzicije, ki pa v nasprotju z lastninjenjem v gospodarstvu v prvi fazi ne prinaša lastninjenja zgradb in naprav, paè pa pretok zbranega davkoplaèevalskega denarja v zasebno upravljanje.
Tokratni razmah koncesij pa je vendarle nekaj posebnega. Usmerjen je predvsem na zdravstvene domove, ki so množièno podeljevanje koncesij v zadnjih dveh letih z notranjimi rezervami še nekako preživeli, letošnji, tretji veliki val koncesij zapovrstjo, pa bo najbrž mnoge zares pritisnil ob zid. Tolikšnemu odhajanju zdravnikov in drugih zdravstvenih profilov, po katerih so zdravstveni domovi plaèani, se po vsej verjetnosti ne bodo mogli dovolj hitro prilagoditi.
V teh dneh je zato težko biti direktor zdravstvenega doma, v katerem so bile zdravnikom podeljene koncesije. Ob vsaki podeljeni koncesiji se mora spoprijeti z dejstvom, da odhaja skupaj z zdravnikom približno 100.000 evrov letnega prihodka zdravstvenega doma. Niti direktor, èigar naloga je voditi ustanovo brez izgube, niti zaposleni, ki ostanejo v zdravstvenem domu, niso v zavidljivem položaju. Po odhodu koncesionarjev se veèinoma pokaže, da je zaposlenih preveè. V zdravstvenih domovih se je desetletja najbrž zares zaposlovalo prerazkošno, toda ostri rezi so boleèi. Morebitno odpušèanje bo povzroèilo ogorèenje pri ustanovitelju zdravstvenega doma, torej obèini, državi pa naložilo skrb za nove brezposelne. Toda prav obèina je v soglasju z državo koncesije podelila.
Drugi morebitni razlog za prenizke prihodke zdravstvenega doma je premalo bolnikov. Zavarovalnica namreè plaèa zdravnike (in s tem zdravstvene domove) po številu bolnikov. Odhajajo najbolj produktivni zdravniki z najveèjim številom vpisanih bolnikov, drugi pa ostanejo, se prihodek zdravstvena doma tudi zato zniža, organizacija dela pa je vse težja. Tretji bistveni razlog za napovedane finanène težave zdravstvenih domov je, da morajo zagotavljati nekatere nujne, a nedonosne dejavnosti, za katere zasebniku ni treba poskrbeti. Vse to peha zdravstvene domove v finanène izgube, zaposlene pa v vse slabšo delovno kondicijo.
V opisanih razmerah je razcvet dela zdravstvenih domov povsem nemogoè. Vedno bolj životarijo in prièakujejo, da bo država vendarle jasno razkrila svoje namere. Župani ob podelitvi koncesij zdravstvenim domovom sicer pravijo, da jim zaradi izgub ni treba skrbeti. Poravnala jih bo obèina, saj je vendar njihova ustanoviteljica, obljubljajo. A morda jih tudi ne bo. Morda bodo izgube èez nekaj let priroèen razlog za njihovo zaprtje. Prav zdravstveni domovi z izgubami pa so dober kazalnik, kako so javne službe neuspešne in kako dobri gospodarji so zasebniki. Pri tem pa se bo pozabilo na pravi vzrok za slabšanje javnega sektorja in na njegove še sedaj nekatere zelo dobre lastnosti.
Milena Zupaniè
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Okt 26, 2007 16:46    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Petek, 26.10.2007

Odmevi na razmere v zdravstvenih domovih
Alarm: država ne ve, kako naprej


Ljubljana– »Razsulo zdravstvenih domov (ZD) je znamenje za alarm. Ljudje so že nezadovoljni, ne pridejo do zdravnika, plaèevati morajo, v državi pa ni naèrta, kako naprej,« se je na ugotovitev, da kar dve tretjini ZD ne more veè zagotavljati z zakonom predpisanih nalog, torej zdravstveno oskrbovati celotne populacije, odzval Martin Toth z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter svetovalec Svetovne banke in Evropske banke za razvoj zdravstvenih sistemov. Zaradi koncesij, ki so jih podeljevali župani in ministri in so sèasoma ZD potisnile v nezakonite razmere, se postavljajo tudi druga vprašanja, na primer, ali je bilo podeljevanje koncesij sploh zakonito.
»Èe je posledica podeljevanja koncesij kršitev zakona, takšna podelitev ni zakonita,« je dejal dr. Aleksij Mužina, pravnik, specializiran za podroèje koncesij. »Na splošno velja, da se upravna odloèba, kar koncesija je, ne sme izdati, èe bi takšna izdaja povzroèila nezakonite razmere.« In prav to se je zgodilo, ko so župani v soglasju z ministrom podelili še zadnje koncesije iz posameznih dejavnosti, na primer zadnjemu ali edinemu otroškemu zdravniku v ZD, zadnjemu ginekologu, zobozdravniku.
»Nad razpadom ZD bi se moralo najprej zamisliti ministrstvo, nato župani. Ker politiki nimajo naèrta razvoja, so župani zmedeni. Podeljujejo koncesije, ker je to politièna pobuda, vendar s tem povzroèajo težave sebi. Zdravstvene domove, ki so last obèin, župani unièujejo, zato bodo imeli vsi prej ko slej finanène težave, ki jih bodo morale prevzeti obèine,« je dejal Martin Toth. Poleg finanènih vidi težave tudi v dostopnosti bolnikov do zdravstvene oskrbe in problem kakovosti. ZD so zagotavljali vse storitve na enem mestu, zdaj lahko opravijo zavarovanci pri koncesionarju le nekaj, druge storitve morajo iskati drugje. Poleg tega lahko zasebniki bolnike selekcionirajo,« opozarja Toth. »Leta 1992 smo naredili tranzicijo v zavarovanju, ne pa tudi v zdravstveni dejavnosti. Sistem je treba nastaviti popolnoma na novo.« Po njegovem mnenju sta dve možnosti: ohraniti ZD v skrèeni obliki, potrebno število koncesionarjev pa zavezati, da bodo delali za ZD, ali pa privatizirati celotno zdravstvo na temeljni ravni in delo koncesionarjev natanèno uravnavati. V tem primeru bi morali vzpostaviti novo organizacijsko obliko, denimo zdravniške zadruge. Toda, meni Toth, o tem je treba doseèi družbeni ali politièni dogovor, saj gre za pomembno razvojno vprašanje.
Samo Fakin, glavni direktor ZZZS, opozarja, da bi potrebovali nov mehanizem za vse vrste nadzora. »Kdo bo nadziral kakovost in racionalno porabo javnega denarja? Do zdaj je to opravljalo vodstvo ZD in svet zavoda. Za zasebnike je edini nadzorni mehanizem pogodba z ZZZS, ki pa ne zagotavlja nadzora ne nad enim ne nad drugim. Kaj se zgodi, ko se zdravnik koncesionar upokoji? Niè, mesto ostane prazno. Kdo nadzira, ali je koncesionar namensko porabil denar za laboratorij? Nihèe,« pojasnjuje konkretne težave zunaj ZD Fakin.
Prof. dr. Vladislav Pegan, predsednik zdravniške zbornice, pravi, da zbornica podpira zasebništvo. Zdaj je na temeljni ravni 22 odstotkov zasebnikov in »nobenega razloga ni, da bi se podeljevanje koncesij ustavilo«. Po podatkih zdravniške zbornice je v Sloveniji osem ZD, ki nimajo nobenega zasebnika, v 16 pa je veè kot polovica zdravnikov že odšla med zasebnike. Tudi Pegan opozarja, da potrebujemo strategijo in navaja, tako kot Toth, podeljevanje koncesij le toliko, da ne bodo ogroženi ZD, ali pa skupinske zdravniške prakse zasebnikov, ki bi prevzele vlogo ZD. Kaj meni o oèitkih na zasebnike? »Natanèneje je treba uravnavati pravice, pa tudi dolžnosti zasebnika in uvesti sankcije, èe ne izpolnjuje koncesijske pogodbe. Te morajo biti enotne po vsej državi in morajo zavezati zasebnike, da se bodo vkljuèili v 24-urno zdravstveno varstvo.«
»Vsekakor je treba poudariti politièno odgovornost tistih ministrov, ki niso spoštovali zakonodaje in so podeljevali koncesije ali dajali zanje soglasje, èeprav so s tem ogrozili zdravstvene domove. Te je treba ohraniti in nujne dejavnosti vrniti v domove,« je preprièana Nevenka Lekše, predsednica sindikata zdravstvene nege. »Èe ne vemo niti, ali so nam dobro pregledali kri in vodo, je zdravstvena varnost državljanov gotovo ogrožena. Èe bi imela moè, kot jo ima ministrica, bi se lotila revizije koncesijskih pogodb.«
Milena Zupaniè
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Okt 27, 2007 18:23    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Sobota, 27.10.2007

Dr. Marjan Èesen o razpadu ZD
»Eksperiment zdravniške zbornice«
Zasebno delo je privilegij zdravnikov, nad katerim ni nadzora – Javna storitev se lahko spremeni v tržno

Ljubljana– »Zanesljivo je, da lahko zdravstveni domovi najbolj celovito oskrbujejo bolnika, zagotovo bolje od zdravnika v zasebni praksi. Èe so dobro vodeni, je to najboljša oblika organizacije osnovnega zdravstvenega varstva. Pri zasebnem delu je bolnik vedno v nevarnosti, da se javna storitev prelevi v tržno in da lahko morebitni neetièni zdravnik zaradi asimetrije informacij izkorišèa bolnike. Zasebno delo je na dolgi rok zato vedno dražje,« je dejal dr. Marjan Èesen, zdravnik, doktor zdravstvene ekonomike in predstavnik vlade v javni zdravstveni blagajni (ZZZS). Odgovornost za to, da zdravstveni domovi razpadajo, nosijo vsi vpleteni, v prvi vrsti ministrstvo, ki je preveè »podlegalo« zdravniški zbornici, meni sogovornik.
»Zdravniška zbornica je stanovska organizacija, zato je logièno, da se zavzema za èimboljši pravni in ekonomski status zdravnikov. Po tej plati ji ni kaj oèitati. Toda èlane bi morala opozarjati na etiènost zdravniškega dela. Tega ne stori in èlane nekritièno podpira,« se je odzval na dr. Marjan Èesen na stališèe zdravniške zbornice glede privatizacije zdravniškega dela, ki pa prinaša v zdravstveni sistem tudi slabosti. »Zbornica premalo pazi na obnašanje èlanov, ko opravljajo javno službo z zasebnim delom,« je bil kritièen sogovornik. »Zdravstvene storitve v našem sistemu niso tržne storitve, to bi morali zdravniki, ki opravljajo javno službo, dosledno upoštevati. Pri nas postaja zasebno opravljanje javne službe privilegij zdravnikov, nad katerimi ni veè potrebnega nadzora,« je poudaril sogovornik.
Uèinkovitega nadzora ni niti drugje. »ZZZS, ki sklepa z zdravniki pogodbe, ne sme veè kaznovati tistih, ki pogodb ne izpolnjujejo. Tudi to je zmaga zdravništva. Zdravniška stroka je nasploh postala v zadnjem èasu najmoènejši del zdravstvenega sistema. To ni v redu. Imamo zdravstveno oblast, ki bi morala voditi zdravstveno politiko in odloèati, a odloèa zdravništvo,« je dejal Èesen, ki vidi vzrok za razmere tudi v ministrih, ki so prihajali iz kliniènega centra, torej z vrha medicine.
Zdravništvo je nasploh zelo moèno, tudi zaradi farmacevtskih lobijev, ki stojijo za zdravniki. Da bi bili interesi uravnoteženi, bi morala biti kot protiutež moèna zdravstvena politika, ki bi vedela, kaj hoèe, in bi delala z roko v roki z ZZZS. Šele moèno ministrstvo in ZZZS skupaj bi bila komaj tako moèna, kot je zdravništvo, je menil Èesen tudi na podlagi dogajanj v zdravstvenih sistemih v tujini.
Zdravstveni domovi razpadajo že dlje èasa, vse od takrat, ko so se zaèele množièneje podeljevati koncesije. Zato je sogovornik, ki je sam na to že nekajkrat javno opozoril, preseneèen, da ni moèneje povzdignilo glasu Združenje zdravstvenih zavodov, ki je bilo ustanovljeno ravno zaradi interesov zavodov, pa kljub temu zdaj niè ne protestira, ne daje predlogov. »Vsi v državi nekako samo èakajo, kaj bo. Èe bodo vsi tako èakali, zdravstvenih domov kmalu ne bo veè. Slovenija je imela v preteklosti zelo dober zdravstveni sistem, ki je formalno še zdaj tak, a odkar se privatizira zdravniško delo, se spreminja. Tudi èe se spreminja, se ne sme spreminjati tako, da samo eni dobivajo, drugi pa izgubljajo. To je eksperimentiranje z vsem narodom na podroèju zdravstva, kar je neodgovorno in se ne bi smelo dogajati,« je bil kritièen dr. Marjan Èesen.
Milena Zupaniè
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Apr 25, 2008 15:02    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Petek, 25.04.2008
Koncesionarjev je èedalje veè
Celjska obèina za moratorij na koncesije v zdravstvu


V skrbi za delovanje javne zdravstvene mreže bi radi v celjski obèini zavrli podeljevanje koncesij – Obèina je od leta 1993 podelila skoraj 40 koncesij

Celje– Mestni svetniki so na predlog župana Bojana Šrota sklenili, da bodo odloèitev o uvedbi moratorija za podeljevanje koncesij o osnovni zdravstveni in lekarniški dejavnosti preložili na majsko zasedanje. Moratorij naj bi veljal do sprejema nove zakonodaje in dokler ne bo obèina dobila smernic, ki jih bo pripravila posebna delovna komisija za zdravstveno strategijo.
Èeprav hoèejo mestni svetniki zavreti podeljevanje koncesij, bi radi pred odloèanjem èasovno opredelili moratorij in se seznanili s hitrostjo sprejemanja naèrtovane zakonodaje v državnem zboru. Prvo koncesijo so v obèini podelili leta 1993, delež koncesionarjev pa se nenehno poveèuje. Èeprav je podeljevanje koncesij potekalo v soglasju s celjskim zdravstvenim domom, je bilo neusklajeno, ker na državni ravni ni izdelanih meril niti za podeljevanje koncesij niti za postavitev mreže javne zdravstvene službe. Svetovalka v oddelku za družbene dejavnosti Branka Lazareviè je preprièana, da je podeljevanje koncesij zaradi zmanjšanja dejavnosti zdravstvenih domov nesprejemljivo. Po veljavni zakonodaji mora namreè obèina zagotoviti, da javni zavodi tudi ob uvajanju zasebnega dela ohranijo vse dejavnosti, ki jih morajo opravljati, in to v obsegu, ki bo zagotovil optimalno organizacijo dela in uspešno finanèno poslovanje.
Na primarni zdravstveni ravni je obèina od leta 1993 podelila skoraj 40 koncesij. Veè kot polovico so jih dobili zobozdravniki, tako da je v zdravstvenem domu ostalo le še pet zobozdravstvenih programov. Po številu izstopajo tudi koncesionarji v družinski medicini, v zdravstveni dejavnosti primarne ravni celjske bolnišnice pa so zasebniku predlani podelili le eno koncesijo za fizioterapijo.
V sklopu Celjskih lekarn je organiziranih šest enot, od leta 1993 pa je v obèini tudi zasebna lekarna Apoteka v krajevni skupnosti Center. Ker v Celju deluje ena lekarna za 7033 prebivalcev, magister farmacije pa skrbi za 1969 ljudi, kar je skladno z nacionalnimi merili, je lekarniška mreža, kot ugotavljajo mestni svetniki, dobro zapolnjena.
Vili Einspieler
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Pokaži sporoèila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi Èasovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski èas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS