Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Spet bombažne plenice

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Tržnica
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Dec 16, 2006 13:17    Naslov sporočila: Spet bombažne plenice Odgovori s citatom

Spet bombažne plenice? Ljubljana | 16.12.2006 |
Vizita-POP TV

Vsak otrok med obdobjem previjanja s plenicami za enkratno uporabo prispeva tono odpadkov.
Uporaba bombažnih plenic ima velik okoljevarstveni prispevek. V Sloveniji 98 odstotkov ljudi svoje dojenčke povija v plenice za enkratno uporabo, s tem pa vsak otrok tekom celotnega obdobja previjanja na smetišče prispeva tono odpadkov.
Plenice za enkratno uporabo so zdravstveno in ekološko sporne, opozarjajo v Združenju Štorklja. Proizvodnja in transport plenic za enkratno uporabo povzroča veliko industrijsko onesnaževanje, plenice na smetiščih predstavljajo 10 odstotkov nerazgradljvih odpadkov. Nevarno je tudi blato v plenicah, ki lahko povzroči okužbo podtalnice. Za izdelavo plenic za enkratno rabo je potrebno dvakrat toliko vode in trikrat toliko energije kakor za proizvodnjo bombažnih plenic, predstavljajo negativne strani v združenju.
Nasprotno pa uporaba bombažnih plenic oz. naravnih materialov za previjanje otrok pomeni zdravstvene prednosti za otroka in velik okoljevarstveni prispevek, ki ga lahko prispeva vsaka družina, ki se odloči za okolju prijazno previjanje.
Če otroka previjamo v naravne materiale, potem blato odstranimo v kanalizacijo, vsak otrok pa v primerjavi z 5000 do 6000 plenicami za enkratno uporabo potrebuje le 20 do 25 bombažnih plenic, ki jih lahko uporabimo za več otrok, nato pa še kompostiramo. Tako odločitev za previjanje z naravnimi materiali za vsako družino pomeni tudi velik finančni prihranek, do 1000 evrov na otroka, pojasnjujejo v združenju.
V okviru projekta so v društvu na pristojne institucije podali predlog za subvencijo za nakup bombažnih plenic družinam. Na predlog se je odzvala Mestna občina Ljubljana s finančno podporo v višini 300.000 tolarjev, iz katerih so v združenju oblikovali 15 bonov v vrednosti 20.000 tolarjev za prvih 15 kupcev, ki bi pri nas kupili hlačne pleničke v vrednosti 70.000 tolarjev ali več. Zaradi velikega zanimanja za bombažne hlačne pleničke pa so pozneje vrednost darilnega bona znižali na 15.000 tolarjev.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Sep 14, 2007 15:30    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Delo - Četrtek, 13.09.2007

Zakaj so pralne plenice boljše
Ena od najnovejših kampanj ekološko ozaveščenih: plenice iz blaga – Bolj zdrave so in malčki se v njih počutijo bolje – Plenice za enkratno uporabo niso razgradljive in jih ni mogoče sežgati brez strupenih emisij – Vsak otrok z njimi prispeva približno tono odpadkov


Zaščitni znak najnovejše akcije zelenih, ki našteva prednosti pralnih plenic iz blaga in slabosti tistih za enkratno uporabo, je Lucia Arnesen. Živi v Bostonu in je stara 14 tednov. Njeno poslanstvo je prepričati mame, naj njene vrstnike in vrstnice odrešijo plenic za enkratno uporabo. Stran z njimi, tudi brez njih gre, vsepovsod, tako Kitajskem in v Indiji (tam predvsem zaradi ekonomskih razlogov) kot v Novi Angliji.http://www.pleniceracman.com/inc/image/type;item;size;100;name;$$A_28435D0F_RR$20BEZ.jpg

Gibanje za zamenjavo vsesplošno uporabljanih papirnatih in le enkrat uporabnih plenic s trpežnimi iz blaga so začele mame v ameriški zvezni državi Massachusetts, pridružile so se jim skupine iz 16 držav. V Sloveniji je to poslanstvo prevzelaŠtorklja, neprofitna organizacija s sedežem v Mariboru. Mala odpadnica Lucia v imenu zdravja in rešitve planeta potuje po internetu in podaja podrobnosti in navodila na spletni strani www.diaperfreebaby.org . Hkrati poteka še druga akcija: otrokom naj bi vzeli plenice, še preden se naučijo sedeti, veliko preden se naučijo stati. Za to se zavzemajo italijanske avtorice del Senza Pannolino (Brez plenic, založba Aam Terra Nuova) in La vita senza pannolini (Življenje brez plenic, založba L'età dell'Acquario). Kar zadeva navajanje na kahlico, vlada dokaj enotno mnenje, da mora otrok biti za to zrel. Pralne plenice, zdaj izpopolnjene po obliki in materialih, so menda imenitna predstopnja samostojnosti. A kako prepričati mlade mame, razpete med domom in službo v organizacijsko zahtevnem ritmu, naj se odpovedo pamperskam, huggijkam in začno prati plenice, kot so delale njihove mame in babice? Splača se zaradi ekoloških in zdravstvenih razlogov. Dela je res malo več, vendar je mama pri tem z otrokom, razlaga zdravnica Petra Mihalek, mama štirih otrok, na DVD, ki ga je pripravila Štorklja in ga bodo v kratkem začeli razdeljevati.
Bombažne otroške plenice že desetletje ali dve veljajo za predpotopne. V Sloveniji kar 98 odstotkov staršev uporablja plenice za enkratno uporabo, četudi pod njimi koža slabo ali sploh ne diha, uporabljene plenice pa so odpadek, ki ga ne moremo predelati naprej in zahtevajo svoj deponijski prostor (na smetiščih pomenijo desetino nerazgradljivih odpadkov). V njih so do okolja neprijazni materiali (plastika), ki niso razgradljivi in jih ni mogoče sežgati brez strupenih emisij (razen morebiti v incineratorjih). Vsak otrok z njimi prispeva kakšno tono odpadkov. V Sloveniji se nabere 40.000 milijonov plenic na leto (18.000 ton odpadkov). S njimi gre na smetišče tudi otrokovo blato s številnimi mikroorganizmi vred, ki počasi pronicajo v podtalnico in ogrožajo pitno vodo. Plenice za enkratno rabo so izdelane iz papirja, kar pomeni, da je treba za vsakega otroka posekati povprečno štiri drevesa in pol, za njihovo izdelavo pa je potrebno dvakrat več vode in trikrat več energije kakor za izdelavo bombažnih. Te so škodljive za okolje le, če jih peremo z neprimernimi pralnimi sredstvi.
Velik prihranek
Špelca Morojna, predsednica združenja Štorklja, oporeka izračunu, da so stroški za nakup ekoloških bombažnih plenic približno enaki kot stroški za plenice za enkratno uporabo, tudi zato, ker jih je mogoče shraniti še za naslednje otroke. Evropsko združenje za to področje govori o prihranku 1000 evrov na otroka, če ga previjamo v pralne plenice. Namesto 5000 do 6000 plenic namreč potrebuje le kakih 20 pralnih hlačnih bombažnih pleničk.
Ker so bombažne plenice prijaznejše za kožo, jih svetujejo tudi zdravniki. Tistim za enkratno uporabo očitajo tudi pregrevanje kože: pod njimi je telesna temperatura za 1,1 stopinje Celzija višja kot pod bombažnimi. Kakor je ta razlika majhna, pa je lahko odločilna za bodočo plodnost ali neplodnost malega junaka, opozarja Štorklja v svojem poučnem filmu. Urin v kombinaciji z naravnimi materiali ne povzroča alergičnih reakcij, kar ni mogoče trditi za plenice za enkratno uporabo. Njihova močno vpojna obloga je pravo gojišče bakterij. Mojca Durjava Kos, kemičarka, poudarja zlasti troje potencialno nevarnih sestavin, ki so lahko v pleničkah za enkratno uporabo: natrijev poliakrilat, ki izsuši kožo, če pride v stik z njo, okolju in zdravju izredno škodljive organoklorne spojine, četudi so navzoče le v sledeh, ter polivinilklorid, ki zagotavlja plenički nepremočljivost. Pediatrinja Ajda Cimperman opozarja na precej pogost plenični izpuščaj, ker otrok nima občutka mokrote. Ker ne sitnari, mu redkeje menjavamo pleničke, pod katerimi koža ne diha. Na plenicah je velikokrat še krema, ki dodatno draži kožo, zlasti poleti. Cimpermanova svetuje, da je otrok poleti čim več gol, da se koža, ki je ne milimo in ne mažemo, zrači.
Sponzoriranje ekopleničk
Podjetje iz Trenta v Italiji, ki že tri leta prodaja avstrijske ekopleničke Popolino, zdaj oskrbuje 4000 italijanskih družin. Nekatere občine so začele ekološke pleničke celo sponzorirati. V Trentu razdelijo v otroških jaslih zastonj popoln komplet. Po zaslugi 15-mesečne Cecilie, enih od šestih otrok Luciana Lanfredija, župana Acquanegre Cremonese, prejmejo tamkajšnje mame bon za 225 evrov za nakup pralnih plenic v lokalni lekarni. Naša Štorklja subvencionira nakup bombažnih hlačnih plenic za enega otroka: pri nakupu za 300 evrov ponuja 60 evrov popusta.
A je mame težko prepričati. Komaj dva odstotka jih uporablja pralne pleničke. In celo tisti, ki so zdaj veliki zagovorniki pralnih bombažnih plenic, imajo za seboj dolgo pot ozaveščanja. Tudi Špelci Morojna so se pri prvem od treh otrok pralne plenice še zdele predpotopne. Drugega sinka pa je že povijala v bombaž: prvih pet mesecev v kvadratne tetrapleničke, s katerimi je po njenih izkušnjah dvakrat več dela s povijanjem, obešanjem in zlaganjem, da likanja ne štejemo. Krojenih ni treba likati, papirnata predloga na vložku za blato je razgradljiva in jo lahko vržemo v straniščno školjko. Olajša delo in prispeva k ohranjanju okolja, ker gre v kanalizacijo in ne na smetišče, kjer bi ogrožala podtalnico.
Korak naprej, ne nazaj
Od desetih naključno izbranih mamic iz mestnega okolja, s katerimi smo se pogovarjali, tako rekoč vse uporabljajo plenice za enkratno uporabo. Razlika v ceni ni tolikšna, da bi odtehtala praktičnost. Le ena uporablja tudi pralne, kadar sta z otrokom doma. Vsem po vrsti se zdi največji problem sušenje debelih hlačnih plenic. Rešitev je sušilnik. A le za nujne primere, pravi Morojnova. Če sušimo na prostem, varčujemo energijo in plenice: te so uporabne še za tretjega otroka, medtem ko se sušene v sušilniku prej obrabijo.
Prepričevanje o dobrih straneh do okolja prijaznih pralnih bombažnih plenic je nehvaležno in počasno. O tem priča tudi skromna prodaja hlačnih bombažnih pleničk. Dveletna Štorkljina anketa je pokazala, da so med redkimi uporabniki bombažnih pralnih plenic pretežno visoko izobraženi starši, stari nad 30 let, in da vprašani pogrešajo informacije o prednostih in slabostih plenic nasploh.
Alenka Zgonik

Racman...
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
cilka



Pridružen/-a: Sre Mar 2007 21:57
Prispevkov: 47

PrispevekObjavljeno: Pet Sep 14, 2007 21:08    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

No, ta tema pa odpira mnogo vprašanj in veliko vode bo še preteklo, da se bo spet kaj spremenilo. Jaz menim, da niso plenice pri otroku največji problem. Kaj pa odrasli? Ali se kdaj vprašamo, koliko je populacije, ki jih uporablja in glede na staranje prebivalstva, kaj še bo? Ali bi katera od nas ali pa svojci previjali odrasle v bombaž? Računanje bi nam pa tudi dalo verjetno precej misliti - ali pa sploh ne? No, vsekakor je prav, da se pogovarjamo in tehtamo, priporočamo, svetujemo. Odločitev pa bo vedno sporna, saj smo pač ljudje - nagnjeni k čimkrajši in najenostavnejši poti do cilja. Žal se morda vsi premalokrat oziramo na tiste, ki so od našega dela in naših odločitev odvisni.
Ko sem na hitro preletela v mislih moj teren, sem ugotovila, da ima več odraslih plenice, kot otrok. Tudi čas uporabe je daljši, da ne upoštevam še vseh podlog in predlog. Uh, me od računanja že glava boli.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Tržnica Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS