Predsedniški kandidati o zdravstvu

[Vali]

Delo - Ponedeljek, 01.10.2007

Predsedniške volitve - Še 20 dni
Èeprav predsednik republike nima nikakršnih pristojnosti za urejanje razmer v zdravstvu, je njegovo mnenje vendarle pomembno tako za splošne politiène usmeritve kot za konkretne rešitve, so pokazale aktivnosti predsednika Janeza Drnovška v zadnjih letih. Predsedniške kandidate smo vprašali, ali je naš zdravstveni sistem enako in dovolj hitro dostopen vsem državljanom, ko ga potrebujejo.


Zmago Jelinèiè:»Aktivnosti predsednika Drnovška niso pokazale niti na eno konkretno rešitev, razen na podpiranje odmika od uradne medicine k nekakšnim indijanskim vraèem in indijskim zdravilcem, kar pa se je v nekaterih primerih konèalo s fatalnimi posledicami. Takšen naèin vpliva zagotovo ni pravilen, ampak vse kaj drugega. Naš zdravstveni sistem je slab, nepregleden, zatrpan z birokracijo in popolnoma neurejen, k èemur sta najbolj prispevala minister Keber (LDS) in minister Bruèan (SDS). Oba bosta ostala v zgodovini slovenskega zdravstva zapisana kot ozdravljenca, od katerih je eden prepovedal cigarete in drugi alkohol.«
Darko Krajnc:»Slovenski zdravstveni sistem je vse manj enako in dovolj hitro dostopen vsem državljanom. Na žalost je postala že vsakdanja praksa, da èlovek pri naroèanju za zdravstveno storitev najprej dobi vprašanje, ali je samoplaènik, in potem temu ustrezno dobi odgovor, ali bo na storitev èakal veè mesecev ali le nekaj dni. To je nedopustno, saj so samoplaèniške zdravstvene storitve zelo drage in glede na to, da kar dve tretjini državljanov živita s podpovpreèno plaèo, so le redko komu dostopne, še najtežje tistim zelo bolnim, ki tudi nizko plaèanega dela ne morejo opravljati zaradi bolezni. Da privatizacija zdravstva ne bo vplivala na dostopnost in kakovost storitev za vse državljane, pa je navadno sprenevedanje in metanje peska v oèi. Zato nasprotujem privatizaciji zdravstva in se zavzemam za moèno vlogo države na podroèju javnih storitev. Kakovostne zdravstvene storitve morajo biti na razpolago vsem državljanom enako in zasebno zdravstvo tega nikakor ne bo moglo uresnièevati.«
Danilo Türk:»Menim, da ima Slovenija relativno dober zdravstveni sistem. Vendar obstaja upravièen strah, da se bo s pretirano privatizacijo zdravstva stanje poslabšalo in bodo razlike med tistimi, ki si bodo lahko dodatne zdravstvene storitve privošèili, in tistimi, ki tega ne bodo zmogli, še veèje. Tega ne smemo dovoliti. Krepiti je treba kakovostno javno zdravstvo.«
Elena Peèariè:»Privatizacija zdravstva že kaže razpoke javnega zdravstva. Èe bo šlo tako naprej, bo dobro zdravstveno varstvo dosegljivo le bogatemu sloju ljudi, kar ni sprejemljivo. Preveè je bilo zgrešenih investicij, zapletov in afer, vse na škodo bolnikov. Èe je neki zdravnik zasebnik, naj to poène v skladu s standardi in svobodno gospodarsko pobudo, ni pa dobro, da je zdravnik dopoldne javni zdravnik, popoldne pa v tej isti ambulanti zasebnik. V bolnišnicah je tudi že kar nekaj normalnega, da gre bolnik tja na zdravljenje, domov pa pride okužen z MRSO. Podroèje transplantacij je tudi zelo obèutljivo in v privatnih zadevah bi moral biti nadzor izjemno strog, delovanje pa transparentno. Najveè zlorab na tem podroèju po svetu je bilo odkritih prav v zasebnih sanatorijih po svetu. Zdravstvo pred korupcijo ni imuno in pri nas je ta v porastu.«
Mitja Gaspari:»Naèeloma imamo vsi enak dostop, vendar se mi zdi, da s privatizacijo zdravstvenih storitev prihajajo vse bolj do izraza razlike med tistimi, ki imajo veè denarja, in tistimi, ki ga nimajo. V mislih imam možnost skrajševanja èakalnih dob z obiski in pregledi pri zasebnih zdravnikih. Èeprav je na drugi strani tudi res, da se s tem razbremenjuje javno zdravstvo. Prav èakalne dobe za razliène vrste specialistiènih pregledov in nekatere operativne posege so po mojem mnenju resen problem, na katerega moramo biti obèutljivi. Javna zdravstvena mreža mora po mojem težiti k zagotavljanju enakega dostopa do zdravstvenih storitev, brez èakalnih dob, in do najboljših in najsodobnejših naèinov zdravljenja, kajti zdravje je najveèje bogastvo vsakega izmed nas.«
Monika Piberl:»Predsednik na zdravstvenem podroèju res nima nobenega vpliva. Njegovo mnenje je lahko upoštevano ali pa ne. Lahko da predlog, vprašanje pa je, ali ga predsednik vlade in parlament upoštevata. Naš zdravstveni sistem je na papirju dostopen, v praksi pa so èakalne dobe predolge. Na vseh podroèjih jih je treba skrajšati, kar pomeni, da je treba zavarovalnico, ki narekuje èakalne dobe, zavezati, da storitve plaèuje. Stvar posameznika je, ali se odloèi za alternativne metode zdravljenja, sem pa za to, da zavarovalnica plaèa storitve alternativni medicini, èe se ji prizna koncesija.«
Lojze Peterle:»Marsikdo mi pravi, da zdravstveni sistem ni vsem enako dostopen. Sam pa, razen kakšnega kontrolnega pregleda, zelo poredko hodim k zdravniku. Gre za enega od kljuènih sistemov, od katerega je odvisen tudi obèutek varnosti. Pri zdravstvu ne bi smelo biti podlage za dvom o enaki dostopnosti za vse državljane.«
Milena Zupaniè
Barbara Hoèevar