Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Strokovni posvet v Ljubljani, 16. 10. 2007

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Strokovna sreèanja in izobraževanja
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporoèilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Sre Okt 03, 2007 06:15    Naslov sporoèila: Strokovni posvet v Ljubljani, 16. 10. 2007 Odgovori s citatom

Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester organizira Strokovni posvet:

Širitev pristojnosti patronažne medicinske sestre in ostala problematika izvajanja patronažne dejavnosti,

ki bo v torek, 16. 10. 2007 ob 13. uri v Ljubljani, Gostišèe Pri Peclju, Podgrad


Program:
13:00: Strokovni del:
1. V okviru strokovnega posveta želimo predstaviti našo dejavnost, vzpodbuditi realizacijo pobud za širitev pristojnosti v strokovnem delu patronažnih medicinskih sester in poiskati rešitve za nekatere probleme, kot so:
- ureditev loèenega plaèila dežurne patronažne službe,
- realizacijo doloèila Splošnega dogovora 2007 o delitvi stroškov med naroènikom in
plaènikom v praksi,
- pravna zašèita patronažne medicinske sestre v primeru upravièene odklonitve patronažnega
obiska
- in drugo.

S predstavniki ZZZS bomo izmenjali mnenja na osnovi ugotovitev finanèno medicinskih nadzorov, ki jih opravljajo nadzorni zdravniki ZZZS, v dejavnosti patronaže in nege.

Andreja Peternelj, dipl. m.s., èlanica Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego bo predstavila temo z naslovom: Možnosti širitve pristojnosti patronažne medicinske sestre (predpisovanje medicinsko tehniènih pripomoèkov za zdravstveno nego).

2. Dr. Olga Šušteršiè: Zagotavljanje kakovosti v patronažni zdravstveni negi s pomoèjo raèunalniško podprtega informacijskega sistema

16:00: Skupno kosilo

17:00: Sestanek èlanic Združenja ZPMS


Strokovnega sreèanja se bodo udeležili:

- Predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje: Ivan Zorman, dr. med., Olivera Masten Cuznar, dr. med.,
- Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego: Andreja Peternelj, dipl.m.s., Dr. Olga Šušteršiè, viš.med.ses., univ.dipl.org.
- Ministrstvo za zdravje: Darja Cibic, viš.med.ses., univ.dipl.org., Martina Horvat, dipl.m.s.
- Èlanice Združenja ZPMS
_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Pet Okt 05, 2007 14:15    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Gostilna pri Peclju
Grad Ivan s.p.
Cesta v Kresnice 19
1000 Ljubljana................


http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=Cesta+v+Kresnice+19&tab=maps
_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Èet Okt 25, 2007 07:23    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester

Strokovni posvet: Širitev pristojnosti patronažne medicinske sestre in ostala problematika izvajanja patronažne dejavnosti, Ljubljana, 16. 10. 2007
Izpostavljena problematika:

1. Širitev pristojnosti patronažne medicinske sestre
Mia Frangeš, Martina Ganza Žele, ZZPMS
1.1. Patronažne medicinske sestre smo edini zdravstveni delavci, ki vstopamo v domove ljudi in najbolje poznamo družino. .Pri svojem delu naletimo na številne administrativne ovire, odkar nam je bila odvzeta avtonomnost odloèanja, še posebno pri opravljanju zdravstvene nege na domu. Medicinske sestre smo si v preteklosti lahko same napisale delovni nalog za zdravstveno nego. Država nas je izobrazila z visoko strokovno šolo in še specializacijo za opravljanje tega zahtevnega dela, vendar nimamo možnosti samostojno odloèati o potrebi po patronažnem obisku, ga odkloniti ali podaljšati delovni nalog ali karkoli samostojno odrejati.

Predlagamo, da RSKNZ v dogovoru s plaènikom in predstavniki naroènikov obiskov prouèi možnosti za povrnitev avtonomnosti do te mere, da bi lahko v doloèenih, natanèno opredeljenih primerih same odloèale o potrebi po kurativnem patronažnem obisku. Prav tako
tudi predlagamo, da se izvajalke patronažne zdravstvene nege pooblasti za izdajo delovnega naloga za zdravstveno socialno obravnavo varovanca, saj sta dva preventivni obiska, ki pripadata doloèenim ogroženim skupinam varovancev pogosto premalo, s spremembo Navodil za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni pa so izpadle tudi nekatere ogrožene skupine varovancev, pri katerih bi bili preventivni patronažni obiski nujni, na primer starostniki.
Utemeljitev:
Ob spremljanju dolgotrajnih, umirajoèih bolnikov, kjer se intenzivno ukvarjamo s celo družino tudi po smrti varovanca, razni socialno zdravstveni zapleti, kjer povezujemo in koordiniramo aktivnosti raznih služb, varovancev ter njihovih svojcev, porabimo ogromno èasa, znanja in energije, nimamo pa možnosti beležiti in zaraèunavati patronažnih obiskov in storitev, ker nimamo naloga osebnega zdravnika; posebno v primerih, ko se zdravstveni problemi prepletajo s socialnimi( starostniki, dementni bolniki, invalidi, razni zapleti kroniènih bolnikov, ki pa so pogosto prepušèeni po veè ur samemu sebi).
Velik del našega dela obsega edukacijo bolnikov in svojcev v smislu samooskrbe in zdravstvene nege v ožjem in širšem smislu skrbi za dobrobit bolnika /varovanca.
Pri doloèanju smernic za planiranje in financiranja patronažne dejavnosti bi bilo potrebno to upoštevati, prav tako pa tudi dejstvo, smo strokovnjakinje na svojem podroèju.

1.2. Andreja Peternelj, dipl. m.s., èlanica Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego:
Možnosti širitve pristojnosti patronažne medicinske sestre (predpisovanje medicinsko tehniènih pripomoèkov za zdravstveno nego). – gradiva še nismo prejeli.


2. Širitev mreže izvajalcev patronažne zdravstvene nege in nege na domu na izvajalce, ki niso zaposleni v patronažnem varstvu
Martina Horvat, dipl.m.s. - vodja patronažne službe ZD Murska Sobota; imenovana oseba za sodelovanje s SZO pri Ministrstvu za zdravje
V preteklih petih letih smo se na podroèju Zdravstvenega doma Murska Sobota sreèali s podeljevanjem koncesij in širitvijo mreže na zasebne izvajalce nege na domu, ki niso bili del obstojeèe mreže patronažnega varstva. V nadaljevanju bom na kratko predstavila patronažno varstvo in navedla kaj širitev mreže na tak naèin pomeni za prebivalce, stroko in predvsem tudi za stroškovno uèinkovitost.

Patronažno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti. Ti so zaradi bioloških lastnosti, doloèenih obolenj ali neprilagojenosti na novo okolje obèutljivi za škodljive vplive iz okolja. Patronažne medicinske sestre smo s svojim naèinom delovanja, znanjem in širokim, na dokazih temeljeèem, pristopu k obravnavanju vseh prebivalcev zelo dragocen èlen v sistemu zdravstvenega varstva ter tudi širše, kot koordinatorice integrirane oskrbe.

Negovalni tim v patronažnem varstvu sestavljajo: vodja patronažnega varstva, ki ima tudi naloge koordinatorja, patronažne medicinske sestre, ki so nosilke patronažne zdravstvene nege in tehniki
zdravstvene nege, ki se vkljuèujejo v izvajanje zdravstvene nege bolnika na domu. Delovni normativ je 2500 prebivalcev na eno patronažno medicinsko sestro in 5000 prebivalcev na enega tehnika zdravstvene nege.

Vlogo patronažne medicinske sestre, kot koordinatorice vseh, ki se vkljuèujejo v integrirano oskrbo bolnika na njegovem domu pa jasno opredeli Sklep Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego, z dne 17. decembra 2003: »Patronažna zdravstvena nega je specialno podroèje zdravstvene
nege, ki se ukvarja s posamezniki, družinami in lokalno skupnostjo v vseh obdobjih zdravja in bolezni. Nosilka patronažne zdravstvene nege je patronažna medicinska sestra, ki ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, naèrtuje intervencije zdravstvene nege, jih izvaja in vrednoti dosežene cilje. Svetuje o zdravem naèinu življenja in obnašanja ter opozarja na riziène faktorje, ki lahko ogrozijo zdravje. Pomaga posameznikom in družinam na njihovih domovih, da se sooèijo z boleznijo, kronièno nezmožnostjo in s stresom. Ocenjuje kdo, kdaj in kaj je sposoben posameznik ali družina storiti zase in èesa ne. Patronažna medicinska sestra je koordinatorka vseh oblik pomoèi na domu in je vez med posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom.«

Patronažna medicinska sestra mora na osnovi ugotovljenega zdravstvenega stanja pacienta ter stanj in razmer v družini pripraviti naèrt zdravstvene nege pacienta in družine, v izvajanje katerega se vkljuèuje tudi tehnik zdravstvene nege. Glede na zdravstveno stanje posameznika, druga stanja, razmere v družini in zdravstveno-socialno stanje v lokalni skupnosti, vkljuèuje v širši zdravstveni tim še druge strokovnjake in sodelavce. Tako koordinira delo z javnimi in zasebnimi zdravstvenimi organizacijami na vseh nivojih zdravstvene dejavnosti, s centri za socialno delo, lokalno skupnostjo, službami za oskrbo na domu in drugimi organi in organizacijami, ki lahko pripomorejo k optimalnemu reševanju stanj in razmer pri posamezniku in njegovi družini.

Podroèja dela v patronažnem varstvu so:
• zdravstveno – socialna obravnava posameznika, družine in skupnosti;
• zdravstvena nega otroènice in novorojenèka na domu
• zdravstvena nega bolnika na domu

Patronažna služba je lahko organizirana v javnem zavodu, lahko pa tudi kot zasebna zdravstvena dejavnost, s tem, da izvaja vse dejavnosti patronažnega varstva, in se ne more deliti na posamezne dele. Patronažna medicinska sestra prav tako izvaja patronažno zdravstveno nego na geografsko omejenem in natanèno opredeljenem obmoèju, kar ji v omogoèa da zelo dobro pozna prebivalce, družine, lokalno skupnost ter tako zelo racionalno naèrtuje tako preventivno kot kurativno dejavnost. Je družinska medicinska sestra in izvaja vse naloge v družini.

Predstavitev problema:

• Leta 2003 je prièel z delom Pomurski socialni servis in z letošnjim letom Agencija za dolgotrajno oskrbo.
• Oba izvajalca sta dobila en tim za nego na domu, kot širitev mreže – se pravi, da Zdravstvenemu domu Murska Sobota ni bilo odvzeto nobeno terensko obmoèje in da patronažno zdravstveno nego še vedno izvajamo tudi na obmoèjih kjer se pojavljata omenjena izvajalca.
• Pomurski socialni servis ima po naših podatkih koncesije za obèine Rogašovci, Puconci, Kuzma in Hodoš, Agencija za dolgotrajno oskrbo pa za obmoèje obèine Beltinci. Se pravi, da se sploh ne upošteva naèelo delovanja na omejenem geografskem obmoèju. Prav tako širitev mreže ni bila izvedena na obmoèjih, kjer je najvišji indeks staranja, kar je eden od dejavnikov, ki prispeva k demografski ogroženosti.
• Osebi, ki sta pri Zbornici zdravstvene nege zaprosili za dovoljenje za delo sta še vedno za polni delovni èas zaposleni ena v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kot glavna medicinska sestra Infekcijskega oddelka in Podaljšanega bolnišniènega zdravljenja ter druga kot vodja zdravstvene nege v zavodu Lukavci. Izvajalci na domu so tehniki zdravstvene nege, ki zaradi razmejitve zdravstvene nege na terenu ne smejo samostojno izvajati vseh posegov in postopkov zdravstvene nege.
• Prihaja do tega (podatke navajam predvsem za Pomurski socialni servis (PSS), saj je Agencija za dolgotrajno oskrbo šele prièela z delovanjem), da prihajamo v iste družine tako patronažne medicinske sestre iz ZD, kot izvajalke iz PSS, kar plaèniku predstavlja dvojne stroške. Težko bo tudi ugotavljati odgovornost za zaplete, ko bo do njih prišlo.
• Patronažne medicinske sestre smo na terenskih obmoèjih izvedle vse naroèene, kot tudi planirane obiske. V letu 2006 smo plan dela presegle za 52776 toèk, v letošnjem letu se nam obeta presežek 112997 toèk, kar pomeni 6,9 patronažnih medicinskih sester. Zato ne moremo razumeti, da se dodatna sredstva namenjajo novim izvajalcem in še to na obmoèjih, kjer ni poveèanih potreb po zdravstveni negi na domu.
• PSS izvaja tudi socialno oskrbo na domu v obèini Puconci (v obèini Rogašovci so jim dovoljenje na podlagi ugotovitev inšpekcijskega nadzora odvzeli), kar lahko pomeni tudi prekrivanje storitev oskrbe in nege in veliko nejasnosti pri beleženju in obraèunavanju storitev. Zaradi razliènih resorjev je verjetno težje izvesti nadzor.

Za konec bi želela predvsem poudariti, da ne nasprotujem zasebnim izvajalcem patronažne zdravstvene nege s koncesijo. Nasprotno zelo sem jim naklonjena in tudi s kolegicama, ki sta postali zasebnici in sta prej delali kot patronažni medicinski sestri v Zdravstvenem domu zelo dobro sodelujemo. Namreè v njunem primeru je prišlo do korektne razmejitve terenskih obmoèij, za katere v celoti odgovarjata in na njih izvajata vse segmente patronažne zdravstvene nege. Vsekakor pa vztrajam pri tem, da bi naj bil odhod v zasebništvo možen samo iz mreže ter da se dodatna sredstva, ki so namenjena poveèanju obsega dela namenjajo izvajalcem, ki so že v mreži tako javnim zavodom kot zasebnicam. Menim, da lahko le na tak naèin zadostimo vsem strokovnim, etiènim in tudi zakonskim kriterijem in da lahko le na tak naèin omogoèimo najbolj racionalno trošenje sredstev iz javne blagajne v korist uporabnikov.


3. Odklonitev patronažnega obiska
Mia Frangeš, Martina Ganza Žele, ZZPMS
Opozarjamo na nedoreèenosti na tem podroèju. Odklonitev v primeru vseh vrst spolnega nasilja s strani varovancev oziroma njihovih svojcev, agresivnosti varovancev oziroma njihovih svojcev, v primeru raznih nevarnih situacij na terenu, odklonitev v primeru storitev za katere nismo kompetentni - še vedno nimamo razmejitve in tudi ne uradnega seznama posegov, ki jih patronažna medicinska sestra ne bi smela opravljati na terenu, odklonitev naroèenih storitev, ki ne spadajo v delo patronažnih medicinskih sester. Prav tako bi patronažna medicinska sestra morala imeti možnost odklonitve dela in storitev, ki jih naroèajo nekaterih institucije, ki naše stroke in dela ne poznajo ter z našimi storitvami kompenzirajo strokovno in socialno praznino. Potrebovali bi jasna doloèila, katere storitve zdravstvene nege doloèenim kategorijam bolnikov oziroma varovancev z oziroma na njihovo stanje pripadajo. Pogosto je ta del izkorišèan in zlorabljen v smislu nepotrebnih obiskov.
Komu se lahko izvajalka pritoži, èe osebni zdravnik kljub vsemu zahteva, da se storitev, za katero izda delovni nalog opravi ? Kdo šèiti patronažno medicinsko sestro, èe se bolnik pritoži zaradi neopravljenega posega ? Kako ZZZS obravnava take pritožbe ? Kdo šèiti PMS oziroma kdo lahko odredi strokovni nadzor v primeru obtožb in blatenja, da je naredila strokovno napako, glede na to, da Zbornica - Zveza kljub javnim pooblastilom ni sposobna tega izvesti ?


4. Razmejitev materialnih stroškov med naroènikom in izvajalko patronažnega obiska
ZZPMS

Ponosni smo na to, da nam je uspelo s pomoèjo vseh, ki so nam stali ob strani od vsega zaèetka naših prizadevanj doseèi, da je razmejitev definiral Splošni dogovor 2007. Zaradi naše podrejenosti, odvisnosti od naroènikov in marsikje tudi šikaniranja zasebnic, pa je realizacija tega doloèila poèasna in v nekaterih predelih Slovenije brez pomoèi ZZZS skoraj neizvedljiva. Jasno je, da je najveèji problem ravno tam, kjer so bile patronažne medicinske sestre obremenjene z vsemi stroški, ki smo jih v predlogu navedli kot sporne za izvajalke patronažnih obiskov.
Ob tem se tudi pridružujemo pobudam strokovnih služb, ki že vrsto let utemeljeno opozarjajo na nujno potrebno in v vseh ozirih koristno predpisovanje primarnih oblog za rane na naroèilnice za zdravstvene pripomoèke.

Iz Predloga razmejitve – ZZPMS
Patronažna dejavnost se po letu 1993 izvaja v okviru dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov in v okviru dejavnosti zasebnih izvajalk s pridobljeno koncesijo. Posledièno navedenemu je realno prièakovati, da v primeru zasebnih izvajalk tovrstne dejavnosti prihaja do težav razmejevanja materialnih stroškov med naroènikom – osebnim zdravnikom in izvajalcem – patronažno medicinsko sestro, ki nista veè elementa istega pogodbenega partnerja.
Predlagamo, da se ta razmejitev natanèno definira in zapiše v Podroèni dogovor za Zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost.
Podroèni dogovor za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost za pogodbeno leto 2006 je namenil patronažni medicinski sestri 1.163.147,00 SIT za materialne stroške.
Glede na sredstva, ki jih plaènik – ZZZS nameni patronažni medicinski sestri za materialne stroške in z ozirom na odgovore na vprašanja, ki so bila plaèniku v razliènih obdobjih zastavljena na to temo, se nam zdi sporno financiranje iz sredstev, namenjenih za opravljanje patronažne dejavnosti naslednjih medicinsko tehniènih in ostalih pripomoèkov ter zdravil:

Zdravila za zdravljenje ran:
• razliène tekoèine za obkladke
• zdravila v obliki razliènih mrežic za pokrivanje ran,
• zdravila v obliki mazil za rane,
sodobne primarne obloge za zdravljenje ran: hidrogeli, alginati, hidrokoloidi,
folije, poliuretanske pene….(primarne obloge so zdravila in jih predpisujejo
zdravniki).

Pripomoèki za aplikacijo zdravil parenteralno:
• ampulirana zdravila,
• injekcijske igle razliènih velikosti,
• injekcijske brizgalke razliènih velikosti
• infuzijske tekoèine,
• infuzijski sistem,
• iv. kanilo in pripomoèki za fiksacijo,

Pripomoèki za aplikacijo zdravil v obliki aerosolov: Inhalator

Pripomoèki za laboratorijske odvzeme:
• igle za vakumski odvzem krvi,
• epruvete za kri in posode za urin,
• testni listièi in lancete za doloèanje glukoze v krvi(za naroèena merjenja)
• aparat za merjenje mašèob v krvi s pripadajoèimi testnimi listièi in lancetami
( naroèena merjenja )
• bris z gojišèem in ostalo

Komplet za nudenje prve pomoèi

venska valvula ( igla za vensko valvulo ) in ostala sredstva za aplikacijo analgetikov i. v.
vsi potrebni pripomoèki ( sistemi ) za aplikacijo analgetikov s.c.,
vsi potrebni pripomoèki (sistemi) za aplikacijo analgetikov epiduralno,
vsi potrebni pripomoèki (sistemi) za hranjenje bolnikov po sondah,
vsi potrebni pripomoèki za menjavo urinskih katetrov.

oksimeter, prenosni ekg, aparat za merjenje PTÈ in drugi aparati za opravljanje naroèenih preiskav na domovih bolnikov.

Splošni dogovor za pogodbeno leto 2007
Splošne doloèbe
2. èlen
17. toèka
Partnerji soglašajo, da je izdajatelj naloga za patronažno dejavnost dolžan kriti stroške za zdravila, ki se ne predpisujejo na recept, stroške materiala in opreme potrebne za odvzem in stroške izvedbe laboratorijskih storitev ter stroške zahtevnejše opreme, èe se ne predpisuje na recept (npr. infuzijske sisteme, iv. kanilo in pripomoèke za fiksacijo, pripomoèke za aplikacijo zdravil v obliki aerosolov: inhalator, venska valvula in ostala sredstva za aplikacijo analgetikov i.v., pripomoèki (sistemi) za aplikacijo analgetikov s.c, pripomoèki (sistemi) za aplikacijo analgetikov epiduralno, pripomoèki (sistemi) za hranjenje bolnikov po sondah, pripomoèki za menjavo urinskih katetrov, oksimeter, prenosni ekg, aparat za merjenje PTÈ in drugi aparati za opravljanje naroèenih preiskav na domovih ipd.). V Podroènem dogovoru za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost za leto 2007 se lahko še natanèneje razmeji kritje stroškov med naroènikom (osebnim zdravnikom) in zasebnim izvajalcem patronažne dejavnosti s koncesijo.


5. Dežurna patronažna služba – kontinuirana patronažna zdravstvena nega
ZZPMS
Letos smo iz Združenja ZPMS gospe Jelisavèiæ, direktorici podroèja za zdravstveno analitiko in ekonomiko, Direkcija, ZZZS, poslali predlog za dodatno plaèilo in poenotenje dostopnosti do teh storitev po Sloveniji, s poudarkom, da se ne izkorišèa za opravljanje storitev, ki bi jih morala opravljati urgentna služba ZD itd. Dejstvo je, da je to podroèje v Sloveniji zelo razlièno urejeno oziroma neurejeno.

Predlog ZZPMS : Dodatek za kontinuirano patronažno zdravstveno nego

Glede na vedno pogostejše potrebe po kontinuirani patronažni zdravstveni negi tudi ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih predlagamo, da se uredi njeno financiranje po enotnih kriterijih za vse izvajalke patronažne zdravstvene nege.

Financiranje se postopno rešuje že od leta 2004, ko je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Zavod) v Podroènem dogovoru za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost za pogodbeno leto 2004, namenil plaèilo 520 ur letno na 10 patronažnih medicinskih sester za izvajanje kontinuirane zdravstvene nege bolnika, in jih vštel v skupno število nosilcev te dejavnosti. Tako so se temu namenjena sredstva razporedila na finanène naèrte javnih zdravstvenih domov, oziroma se je poveèalo število nosilcev te dejavnosti, kar je bilo ugodno zaradi poveèanih potreb po patronažnih storitvah. Z odhodom patronažnih medicinskih sester v zasebništvo, nekateri zdravstveni domovi le-tem pogojujejo obvezno izvajanje patronažne dežurne službe, a se hkrati ne obvezujejo poravnavati obveznosti plaèila le-te, za katero so skupna sredstva prejeli.

Podroèni dogovor za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost 2006 doloèa, da storitve patronaže in nege na domu, ki jih v skladu z delovnim nalogom izvajalec opravi ob nedeljah in praznikih, lahko Zavodu obraèuna v toèkovnem normativu, poveèanem za 30 %, vendar v okviru doloèenega normativa, ki pa ga veèina že tako ali tako presega in ti presežki niso plaèani.

Veèina zasebnih patronažnih medicinskih sester tako sama poskrbi za potrebne patronažne obiske na svojem terenu tudi ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, brez dodatnega plaèila.

Èlanice Združenja ZPMS zato predlagamo, da se sredstva za zagotavljanje kontinuirane patronažne zdravstvene nege dodajo izvajalkam kot dodatek k pogodbenim sredstvom pod tem naslovom, v vrednosti enega patronažnega obiska, poveèane za 30 %, za 52 nedelj v letu in 15 dela prostih praznikov in dela prostih dni, to je skupno 67 dni v enem letu.

Predlog finanènega izraèuna:

Vrednost (nedeljskega, prazniènega) patronažnega obiska v toèkah: 13,70 + 4,11 (30 %) = 17,81 toèk.

67 p. obiskov X 17,81 = 1.193 toèk/ izvajalko/leto, kar znaša ob trenutni vrednosti toèke (1,87 €) 2.230 € na izvajalko v enem letu.

Za 843,96 izvajalk v Sloveniji to predstavlja vrednost 1.882.031 € na letnem nivoju.

Obrazložitev:
Dodatek mora biti namenjen za neodložljive, naroèene patronažne obiske, ne pa za izvajanje posegov na poziv dežurnih zdravniških ekip v okviru organizatorja dežurne službe – javnega zdravstvenega doma. Prav tako dodatek ne more biti namenjen za delo, ki ga lahko opravijo negovalke in podobno, kar mora biti razvidno iz delovnega naloga.

Pristojne strokovne organe bomo opozorili na potrebo po natanènejšem vsebinskem definiranju neodložljivega patronažnega obiska, prav tako na potrebo izvajanja nadzora in kontinuiranega spremljanja dejanskih potreb izvajanja neodložljive patronažne zdravstvene nege ob nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih.

Dežurstvo patronažne službe v Kranju
Lidija Vizjak - Patronažno varstvo Kranj
V Kranju deluje 7 zasebnih patronažnih medicinskih sester in 20 patronažnih medicinskih sester, zaposlenih v Zdravstvenem domu.
Dežurstvo imamo usklajeno s patronažno službo v javnem zavodu, kar smo se dogovorili ob našem odhodu v zasebništvo. To je bil eden od pogojev ob pridobivanju koncesij za zasebno patronažno dejavnost .
Kontinuirana patronažna zdravstvena nega je zagotovljena vsak dan do 19. ure. Ob sobotah od 7. do 19. ure ter ob nedeljah in praznikih od 7. do 12. ure.
2. aprila 2006 smo prièele z dežurstvi tudi ob nedeljah in praznikih zaradi uskladitve s patronažno službo v javnem zdravstvenem zavodu. V teh dneh oskrbimo bolnike, pri katerih je kontinuirana zdravstvena nega potrebna in je v skladu z delovnim nalogom zdravnika, vendar pa delo opravimo tudi na klic dežurnega zdravnika, saj smo dosegljive na dežurnem mobitelu. Tak je bil dogovor na skupnem sestanku v ZD Kranj. To pa pomeni stalno pripravljenost, kar pa finanèno seveda ni ovrednoteno.
Obiske, opravljene ob nedeljah in praznikih obraèunamo s 30% poveèano vrednostjo. .Dežuramo pa vseh 5 ur, saj smo stalno dosegljive na dežurnem mobilnem telefonu.
Predlagamo, da se sredstva, ki so namenjena za patronažno dežurno službo porazdelijo na vse izvajalke patronažne dejavnosti, tudi zasebne in so loèena od pogodbenih sredstev za izvajanje redne patronažne dejavnosti ter so enaka za zasebne izvajalke in zaposlene v Zdravstvenih domovih. Sredstva, v Podroènem dogovoru 2004 namenjena za kontinuirano patronažno zdravstveno nego, so namreè ostala javnemu zdravstvenemu zavodu. Upamo, da se bo plaèilo èim prej uredilo.


6. Nekaj ostalih problemov patronažne dejavnosti
ZZPMS

Opozarjamo na:
- potrebo po nadzoru nad pravièno delitvijo patronažnih terenov glede na število prebivalcev ter geografske in demografske znaèilnosti,
- potrebo po zašèiti polivalentne patronažne službe,
- potrebo po nadzoru števila zaposlenih patronažnih medicinskih sester z oziroma na število plaèanih timov v javnih zdravstvenih zavodih,
- nasilno zaviranje zasebništva in posledièno bežanje medicinskih sester iz patronažne službe, kar ima za posledico preobremenjenost tistih, ki ostanejo in manjšo dostopnost do storitev patronažne zdravstvene nege,
- nesmiselnost nadaljnjega manjšanja terenov oziroma poveèevanje števila izvajalk patronažne dejavnosti. Z ustrezno definiranimi razmejitvami dela med izvajalci zdravljenja, zdravstvene nege in nege na domu ter patronažnih terenov, dobro organizacijo ter ustreznimi pripomoèki za zdravljenje kroniènih ran, bi bilo z 2300 prebivalci na 1 nosilko patronažne dejavnosti ( 1 tim ), kar trenutno financira ZZZS, to podroèje glede števila izvajalcev – ugodno rešeno.

Na te probleme smo v Združenju ZPMS opozorili že tudi v pripombah na Predlog zakona o koncesijah:

Trenutno veljavna mreža, ki jo je postavil plaènik - ZZZS, je v patronažni dejavnosti ustrezna in pomeni okoli 2300 prebivalcev na eno PMS, dolžnost posameznih služb patronažnega varstva v posameznih Zdravstvenih domovih pa je bila, da terene, ki jim pripadajo, pravièno razdelijo glede na število prebivalcev ter geografske in demografske znaèilnosti tega obmoèja in da v patronažni dejavnosti zaposlijo toliko PMS kot jih plaèa ZZZS. Ugotavljamo, da tam, kjer tega niso storili do sooèanja z zasebništvom, prihaja do šikaniranja kandidatk za zasebništvo, ko jim dodelijo teren s preveè ali premalo prebivalci oziroma s populacijo, ki po demografskih znaèilnostih ne zagotavlja možnosti za opravljanje zadostnega števila storitev ali pa jim odrinejo oddaljene, hribovite terene. Ugotavljamo tudi, da ponekod število zaposlenih PMS ni enako številu plaèanih, zato so tam prisiljene patronažne medicinske sestre presegati normativ v taki meri, da opravijo storitve tudi za manjkajoèi del izvajalk. Tudi za prikrivanje tega dejstva je sooèanje z zasebništvom moteèe za vodstva zdravstvenih domov. Ugotavljamo celo, da imajo zasebne patronažne medicinske sestre ponekod preveliko število prebivalcev na svojem terenu, zanje opravijo velik, neplaèan presežek storitev, plaèilo za to populacijo pa seveda prejema pristojni Zdravstveni dom. Do takih anomalij prihaja v okoljih, kjer so vodstva Zdravstvenih domov, pristojne obèinske in ZZZS službe povezane v skupnem interesu zaviranja zasebništva v patronažni dejavnosti. Obstojeèa mreža izvajalcev patronažne dejavnosti je torej ustrezna, le veèji nadzor nad realnim stanjem bi bil potreben.
_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Èet Okt 25, 2007 07:26    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Andreja Peternelj

Predlog prenosa pristojnosti pri predpisovanju medicinsko tehniènih pripomoèkov za zdravstveno nego

Èas, katerega del smo tudi mi, zahteva od nas nenehna prilagajanja. Podroèje zdravstvenega varstva je, kot vsa druga podroèja, podvrženo hitrim spremembam. Te spremembe so posledica demografskih kazalnikov, ekonomskih vplivov, hitrega razvoja medicine in tehnologije, poveèanega števila ljudi s kroniènimi obolenji in še številnih drugih dejavnikov. Prepoèasno odzivanje na te spremembe lahko resno vpliva tako na kakovost zdravstvene obravnave na vseh ravneh, kot tudi na njeno uèinkovitost.
Vsakodnevna praksa v veèji meri potrjuje, da se težko prilagajamo novim izzivom in sprejemamo celostno in timsko zdravstveno obravnavo, kot sveženj aktivnosti in storitev, ki morajo pokriti v prvi vrsti potrebe pacienta in mu zagotoviti ustrezno akutno zdravstveno obravnavo ali pa omogoèiti potrebno strokovno in tehnièno podporo v življenju z boleznijo.

Hitro prilagajanje spremembam pomeni videnje in razumevanje potreb okolja in tudi stalno iskanje novih možnosti za kakovostno in uèinkovito delo, hkrati pa tudi poveèevanje izrabe tako finanènih kot »kadrovskih« virov.

Zakon o zdravniški službi opredeljuje zdravnika kot glavnega nosilca zdravstvene dejavnosti. To pa ne pomeni, da je pristojen za izvajanje vseh zdravstvenih aktivnosti in prevzema za te tudi odgovornost. Strokovna podroèja, kot so zdravstvena nega, fizioterapija, delovna terapija in še druga, ki so del celostne zdravstvene obravnave pacientov, so zelo hitro razvijajoèa, s strokovnjaki, ki imajo ustrezna znanja in usposobljenost, da prevzemajo v celoti tudi odgovornost za svoje odloèitve in delo.
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci morajo opravljati svoje delo v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in v skladu s strokovnimi in etiènimi kodeksi.
Zakon o zdravstveni dejavnosti v 62. èlenu pravi, da zdravstveni delavci lahko opravljajo zdravstveno dejavnost, èe imajo za to ustrezna strokovna znanja in so strokovno usposobljeni za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu. V nadaljevanju 64. èlen jasno opredeljuje tudi kriterije za samostojno opravljanje dela diplomirane medicinske sestre kot tudi za specializacije.

V spodbujanju zdravljenja na domu se poveèujejo tudi potrebe po zdravstveni negi v domaèem okolju. Vse veè je ljudi, ki potrebujejo delno ali popolno pomoè pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti in ob tem razliène pripomoèke, ki jim omogoèajo izvajanje le teh. V socialno varstvenih ustanovah in v prihodnosti verjetno tudi negovalnih bolnišnicah, bo pretežni del ljudi potrebovalo zdravstveno nego.
Z razliènimi organizacijskimi spremembami in uèenjem pacientov in njihovih svojcev poskušamo vplivati na boljšo organizacijo dela in vodenje bolezni ter prepreèiti nepotrebne hospitalizacije kot tudi nepotrebne obiske pri izbranemu zdravniku. Èe smo pri tem uspešni, vsi ti ukrepi vplivajo predvsem na manjšo obremenjenost posameznih zdravstvenih služb, dostopnost storitev v trenutku, ko jih posameznik potrebuje in tudi na usmerjeno trošenje sredstev za zdravstveno varstvo.

Prenos pristojnosti znotraj razliènih izvajalcev zdravstvenega sistema v svetu ni novost. Primer npr. prenosa pristojnosti iz zdravnika na medicinko sestro; predpisovanje doloèene vrste terapije, izvajanje zahtevnejših diagnostiènih posegov, koordinacija zdravstvene obravnave bolnikov s kronièno boleznijo…

Eno izmed podroèij pravic iz obveznega zavarovanja, za katerega menimo, da bi bil mogoè delni prenos pristojnosti iz zdravnika na medicinsko sestro, je predpisovanje medicinsko tehniènih pripomoèkov.
Pravico do medicinsko-tehniènih pripomoèkov doloèata Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na osnovi teh predpisov Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotavlja zavarovanim osebam uresnièevanje pravic do medicinsko-tehniènih pripomoèkov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Šifrant medicinsko tehniènih pripomoèkov zelo jasno doloèa vrste pripomoèkov in vse druge kriterije in standarde povezane s pripomoèkom.

Med izvajalkami patronažnega varstva in tudi zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih je bila že veèkrat izpostavljena želja, da bi medicinske sestre lahko odloèale o vrsti pripomoèkov, ki so potrošnega znaèaja in pripomoèkih potrebnih za zdravstveno nego in nego na domu. Ta pravica je sedaj v pristojnosti osebnega izbranega zdravnika oz zdravnika specialista. Pobuda za spremembo pristojnosti je bila obravnavana tudi na RSK za zdravstveno nego v februarju 2006. Sklep RSK je bil, da se pripravi predlog, ki se uskladi s pristojnimi službami in posreduje na Ministrstvo za zdravje.
Tudi Odbor za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije je že v letu 2005 podal pobudo za prenos pristojnosti predpisovanja inkontinenènega programa (takratni predlog odbora je bil, da to prevzame ZZZS), saj meni da je to zgolj administrativno delo, ki pa moèno bremeni èas, ki je ga imajo za obravnavo pacientov. Pobudo sta podprla tudi RSK za ginekologijo in porodništvo in RSK za pediatrijo.
Tudi ZZZS je že novembra 2005 posredoval predlog Ministrstvu za zdravje, da bi za pripomoèke potrebne za nego na domu ( za oskrbo kroniène rane, inkontinenènih pripomoèkov in pripomoèkov za vse vrste stom) pooblastilo dodelili diplomiranim medicinskim sestram.
Ministrstvo je predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da ni ustreznih pravnih podlag, ki bi omogoèale prenos te pristojnosti.

Negovalni pripomoèki predstavljajo za zdravstveno blagajno veliko obremenitev zato je treba stremeti k èimbolj namenski rabi pripomoèkov in s tem porabi finanènih sredstev. Približno 80 % medicinsko tehniènih pripomoèkov potrebujejo ljudje, ki so daljši èas delno ali popolnoma odvisni od pomoèi druge osebe ( prehodna zdravstvena oskrba, dolgotrajna oskrba).

Sedanji sistem pri tem ne omogoèa prilagajanja in pacient lahko dobi pripomoèek le z obiskom pri izbranem osebnem zdravniku. Prav tako pa je izbor med pripomoèki po obstojeèem standardu prepušèen bolnikovi oceni in zdravniku, ki obièajno le te poznana zelo malo. Skupine medicinsko tehniènih pripomoèkov, ki bi bile v pristojnosti medicinske sestre, bi bile izkljuèno vezane na postopke zdravstvene nege, za katere ima medicinska sestra potrebna strokovna znanja, jih izvaja samostojno in prevzema zanje tudi odgovornost.
To so:
• Inkontinenèni program;
• program za oskrbo kroniène rane;
• pripomoèki iz skupine 5. Vozièki ter ostali pripomoèki za gibanje, stojo in sedenje in sicer: negovalna postelja, trapez za obraèanje,varovalna posteljna ograja, posteljna mizica, prenosni nastavljivi hrbtni naslon;
• sanitarni pripomoèki;
• blazine proti preležaninam;
• pripomoèki pri umetno izpeljanem èrevesju in urostomi;
• pripomoèki pri težavah z odvajanjem seèa (sistemi za kateterizacijo in urinali, predloge, plenice in posteljne predloge za nego na domu);
• pripomoèki iz skupine 13. kanile (vsi pripomoèki razen kanil);
• obvezilni material (razen pripomoèki za injiciranje zdravil);
• raztopine.


Prednosti prenosa pristojnosti

Patronažna medicinska sestra ima neposredni stik z bolnikom v domaèem okolju in tako veèjo možnost prepoznavanja dejanskih potreb bolnika. Pozna okolje v katerem pacient živi in tudi druge okolišèine, ki lahko vplivajo na uporabo medicinsko tehniènih pripomoèkov.
Dobro pozna negovalne pripomoèke in tudi njihovo namembnost glede na bolnikove probleme (izbor plenice, katetra, drugih materialov).
Prenos pristojnosti pri predpisovanju doloèenih skupin pripomoèkov na medicinske sestre bi imel vpliv na:

• Zmanjšanje števila obiskov pri izbranem osebnem zdravniku in s tem razbremenitev zdravnikov v splošnih ambulantah;
• veèja prilagojenost uporabe pripomoèkov bolnikovim dejanskim potrebam;
• boljše poznavanje bolnika, hitrejše prepoznavanje potrebe po uporabi tega pripomoèka, sprotno uèenje in preverjanje poznavanja pravilne uporabe pripomoèkov in hkrati drugih potreb pri pacientu;
• spodbujanje aktivne vloge pacienta in odgovornosti pri obvladovanju bolezni;
• enostavnejša dostopnost do pripomoèku (lahko dobi naroèilnico ob obisku medicinske sestre na domu). Dostopnost bo pomembna pri poveèanju izvajanja zdravstvene nege na domu, paliativne oskrbe in dolgotrajne oskrbe;
• uèinkovitejša raba medicinsko tehniènih pripomoèkov, ki so namenjeni predvsem zdravstveni negi;
• uèinkovitejše obvladovanje finanènih sredstev za medicinsko tehniène pripomoèke – možnost povišanja standarda obstojeèim pripomoèkom.

Predlog izvedbe:

Pacientov osebni izbrani zdravnik ob nastanku potrebe po medicinsko tehniènem pripomoèku zabeleži v bolnikovo zdravstveno dokumentacijo le skupino pripomoèkov, do katere je pacient upravièen. Patronažna medicinska sestra je s strani zdravnika z enkratno naroèilnico oz dovolilnico za skupino pripomoèkov iz šifranta pripomoèkov pooblašèena za nadaljnje predpisovanje pripomoèkov. Izbor pripomoèka iz obstojeèega šifranta medicinsko tehniènih pripomoèkov pa doloèi diplomirana sestra v sodelovanju z bolnikom, kar beleži v dokumentaciji patronažnega varstva. Patronažna medicinska sestra redno sodeluje z izbranim osebnim zdravnikom in z njim po potrebi prilagaja skupine pripomoèkov.

Skupina zasebnic v patronažnem varstvu v dogovoru z družinskimi zdravniki in podporo Odbora za zdravstvo bi bila primerna skupina, ki bi tudi v praksi lahko preizkusila tak model predpisovanja medicinsko tehniènih pripomoèkov. Ocena postavljenih kazalnikov pa bi po dogovorjenem èasovnem obdobju potrdila ali zavrnila upravièenost prenosa pristojnosti pri predpisovanju medicinsko tehniènih pripomoèkov s podroèja zdravstvene nege.
_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Èet Okt 25, 2007 07:37    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Olivera Masten Cuznar, dr. med - vodja nadzornih zdravnic - ZZZS:

Ugotovitve nadzornih zdravnic za patronažno dejavnost


_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Pon Okt 29, 2007 14:44    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Ivan Zorman, dr.med., vodja nadzornih zdravnikov, ZZZS:

Izpostavljena problematika s komentarji ZZZS:



Predlog za predpisovanje MTP - s kometarjem ZZZS:


_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Pokaži sporoèila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Strokovna sreèanja in izobraževanja Èasovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski èas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS