Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Mediji o zasebništvu v zdravstvu
Pojdi na stran 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporoèilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sre Maj 03, 2006 05:46    Naslov sporoèila: Mediji o zasebniÅ¡tvu v zdravstvu Odgovori s citatom

Spletno Delo: 3. 5. 2006: Privatizacija zdravstva – past ali priložnost?
.....Absolutno zavraèanje privatizacije v zdravstvu (ki resnici na ljubo že intenzivno poteka vse od osamosvojitve, pa tega noèemo videti in sprejeti kot dejstvo) nas samo oddaljuje od ciljev, ki si jih vsi želimo doseèi. To pa je èim boljše zdravstvo tako za bolnike kot za zaposlene v zdravstvu. Razne nevladne organizacije s svojim populizmom navsezadnje škodujejo kakršnemu koli napredku, saj so proti spremembam, ki bi koristile vsem in ne le premožnejšim, kakor pogosto neutemeljeno trdijo.

prim. dr. Marjan Fortuna


Nazadnje urejal/a Slavica Sob Maj 20, 2006 06:00; skupaj popravljeno 2 krat
Nazaj na vrh
stanka



Pridružen/-a: Ned Feb 2006 20:41
Prispevkov: 171
Kraj: Limbuš, Maribor

PrispevekObjavljeno: Ned Maj 07, 2006 11:57    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Borut Pahor in njegovi Socialni demokrati zahtevajo od ministra Bruèana ustavitev podeljevanja koncesij za zasebno zdravstveno dejavnost. Kot da se tudi nekateri politiki bojijo, da bodo zdravstveni domovi izgubili svoje monopole in njihovi direktorji stolèke... Ker sta v Ljubljani in Mariboru na oblasti župana iz njihovih vrst, to vsaj v teh mestih zaenkrat ne pomeni niè dobrega. Mislim, da je tudi Kožuh-Novakova njihova èlanica.
(iz Veèera, 6.5.06)


Nazadnje urejal/a stanka Ned Maj 07, 2006 14:53; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo Pošlji E-sporoèilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Ned Maj 07, 2006 13:32    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Nedelo: 7. 5. 2006, V novem tednu:
........Predsednik SD Borut Pahor, ki ga je prvak LDS Jelko Kacin obtožil »oèetovstva« pri zamisli o sporazumu partnerstva za razvoj, je te dni opozoril na nedopustno divjo privatizacijo slovenskega zdravstva, v kateri bodo izbranci kovali dobièek na raèun zdravja prebivalcev Slovenije......

Delo: 5. 5. 2006, Premišljeno pri podelitvi koncesij:
........Primarno zdravstvo mora ostati v èim veèji meri javno, elementi koncesionarstva naj se uvajajo premišljeno, po natanèno doloèenih pravilih, ob upoštevanju naèel solidarnosti in praviènosti. »Zadnje èase se veliko govori o reformah v zdravstvu, ki bodo omogoèale lažje delo izvajalcem, pozablja pa se na uporabnike in preventivne programe,« pravi Danica Simšiè. Zagotavljanje primarnega zdravstva je najpomembnejša zakonska pristojnost obèine na podroèju skrbi za zdravje mešèanov in to nalogo opravljajo zelo resno in zaveto, zagotavlja županja.......
Nevenka Žolnir

Nedeljski dnevnik: 23. 4. 2006: Sestre razmišljajo o referendumu:
..... Kako so na Ptuju obranili javno zdravstvo in kaj so dobili v zahvalo - Kupljena prijaznost je kratke sape in podobno velja za strokovnost - Privatizacijo zdravstva bodo plaèali bolniki, osebje, veèina zdravnikov, le pešèica pa bo obogatela.....
Anka Moro ( dipl. m. s. , odgovorna sestra za zdravstveno vzgojo odraslih, ki še nikoli ni bila v službi tako zadovoljna ): Èe si kaj zasluži referendum, si ga obramba javnega zdravstva !".............
Ciril Brajer
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Tor Maj 09, 2006 14:27    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

DELO: 9. 5. 2006: "Jelinèiè: »Pahor je brcnil v temo"
Odlomek:
Že pred dnevi je Pahor opozoril, da se v okviru vladnih reform precej razhajajo na podroèju zdravstva, pri èemer so socialni demokrati kritièni do divje privatizacije v zdravstvu. Tudi o tem je bilo govora na sestanku partnerskega sveta, kjer so se nazadnje dogovorili, da bo minister za zdravstvo Andrej Bruèan sklical pogovor, na katerega bodo povabljeni tudi pogajalci iz SD (tudi o tem, kdo bodo strankini pogajalci za posamezna podroèja reform, bo tekla beseda na današnji seji predsedstva SD). Janša je vèeraj dejal, da gre pri oèitku o divji privatizaciji morda za nekoliko »krepek izraz«, pri èemer je opozoril, da še vedno velja zakonodaja, ki jo je sprejela prejšnja vlada, v kateri so sodelovali tudi socialni demokrati. Se pa premier strinja, da bo vsekakor treba oblikovati transparentne kriterije za podeljevanje koncesij v zdravstvu.
Predsednik SNS Zmago Jelinèiè je vèeraj edini ocenil, da sestanek ni bil kdove kako potreben, razen da so dobili spisek štiridesetih zakonov, pri katerih kreiranju bo v prihodnje sodelovala tudi nacionalna stranka. Se je pa Jelinèiè obregnil ob Pahorjevo problematiziranje zdravstva, èeš da je Pahor »pri tem brcnil v temo«, saj so vèeraj pisno dobili posredovane podatke s strani ministra Bruèana, iz katerih izhaja, da je prejšnja vlada podelila 1100 koncesij, sedanja pa le 99.
Mateja Babiè


DELO: 9. 5. 2006: Bruèan zavrnil Pahorjeve oèitke o divji privatizaciji v zdravstvu

Na ministrstvu za zdravje menijo, da se izvajajo vse zaveze iz Partnerstva za razvoj, ki zadevajo podroèje zdravstva. Minister za zdravje Andrej Bruèan je na današnji novinarski konferenci poudaril, da so prouèili pobudo predsednika SD Boruta Pahorja "za razrešitev nasprotij med zavezo, dano v Partnerstvu za razvoj, in prakso - komercializacijo (in divjo privatizacijo) zdravstva". Minister je še zagotovil, da nameravajo na sekundarni ravni prepreèiti odliv koncesij z javnih zavodov na zasebnike.

Poudaril je, da se dostopnost zdravstvenih storitev izboljšuje, koncesije pa se podeljujejo na nespremenjen naèin že 10 let.

Bruèan je sicer napovedal, da bodo skušali èim prej pripraviti zakon o urejanju zasebne dejavnosti v zdravstvu, s katerim bodo loèeno od zakona o zdravstveni dejavnosti uredili podeljevanje koncesij. Po oceni ministra bi bil lahko zakon sprejet do septembra, zakon o zdravstveni dejavnosti pa do konca leta. Po tem zakonu bi najverjetneje koncesije podeljevali na podlagi zdravstvene mreže, in sicer bi ministrstvo razpisalo koncesije, ki pa bi jih nato vsaj na primarni ravni še naprej podeljevale obèine, je pojasnil Bruèan.

Zanikal je Pahorjeve oèitke o divji privatizaciji v zdravstvu ter ocenil, da se pravice bolnikov še poveèujejo. Nadzor pa izvajajo enako, tako v javnem kot zasebnem zdravstvu, z ustreznimi podzakonskimi akti pa nameravajo zagotoviti preglednost postopkov in nadzora. Ob tem je še spomnil, da je tudi zasebništvo del javne zdravstvene mreže.

Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sob Maj 13, 2006 18:08    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Odmevi: 12. 5. 2006

Vèeraj, na praznik medicinskih sester smo v oddaji Odmevi na slovenski nacionalni televiziji poslušali predsednico Sindikata zdravstvene nege, Jelko Mlakar. Opozorila je na neobstojeèe regulative, ki bi zagotavljali primerljivost javnega in zasebnega oziroma zagotavljali enako kvaliteto in varnost obravnave. Opozorila je tudi na izgube delovnih mest.
Zasebna zdravstvena dejavnost, ki je umaknjena iz javnih zavodov naj bi bila premalo nadzorovana, zato prihaja do anomalij.

24 ur.com: 12. 5. 2006

.....Lekšetova pa je spomnila tudi na napovedane reforme v zdravstvu. Èe bo uspel ministrov projekt privatizacije zdravstva, pravi Lekšetova, bo to še skrèilo število zdravstvenega osebja in bo to še bolj obremenjeno. In to ne glede na izobrazbo.
Pri zasebnikih namreè "ugotavljajo varèevanje oz. prenašanje zdravstvenega denarja na drug kupèek", dodaja Lekšetova in pojasnjuje, da zasebniki ne zaposlujejo zadostnega števila zdravstvenega osebja ter osebja z ustrezno izobrazbo (na primer namesto diplomiranih medicinskih sester zaposlujejo zdravstvene tehnike), s èemer je tudi kvaliteta zdravstvenih storitev okrnjena.

Spoštovani gospe predsednici !
Hvalita Boga in Državo, da ima slovensko zdravstvo zasebnike in zasebništvo! Le koga bi sicer obtožili za vse anomalije, ki se v zdravstvu dogajajo in so se dogajale že veliko pred uvedbo zasebništva in na kaj bi se sklicevali sindikati, ko morajo opravièiti svoj obstoj in zagovarjati svoje dolgoletno, neuspešno delovanje na podroèju zdravstvene nege.


Nazadnje urejal/a Slavica Pet Maj 19, 2006 13:53; skupaj popravljeno 4 krat
Nazaj na vrh
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Maj 13, 2006 19:29    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Spremljala sem vèerajšnje Odmeve. Nisem preslišala nekaj stavkov, ki jih je izrekla gospa Mlakarjeva. Da sindikat v bistvu ni nenaklonjen privatizaciji,vendar ni regulativov, ki bi zagotavljali primerljivost javnega in zasebnega sektorja. Predvsem pa me je zbodlo, da ni dovolj nadzora nad zasebnimi izvajalci.
Ponovno se vprašajmo,kdo nadzoruje javni sektor. Ali nismo vse zasebnice z višjo ali visokošolsko diplomo in opravljenim strokovnim izpitom? Poleg tega se udeležujemo seminarjev, kljub dokaj zasoljeni kotizaciji.
Ne moremo si privošèiti nestrokovnosti!
Nadzira nas plaènik ZZZS, verjetno smo prav vse zasebnice že bile deležne tega nadzora.
Nadzirajo nas naroèniki storitev-osebni zdravniki pacientov. Še najbolj pa smo za svoje strokovno opravljeno delo odgovorne našim varovancem.
Torej ni treba trditi, da ni nadzora!
Sad Sad Sad
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
stanka



Pridružen/-a: Ned Feb 2006 20:41
Prispevkov: 171
Kraj: Limbuš, Maribor

PrispevekObjavljeno: Ned Maj 14, 2006 15:59    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Oèitno nekateri še vedno živijo v èasu socializma, kjer je bilo sprejemljivo, da nekateri delajo, drugi pa sestankujejo in živijo na njihovih pleèih. Tisti, ki na tak naèin ne pristajajo kot ovce, pa so oznaèeni kot pohlepni sebièneži, ki rušijo krasen in nasploh popoln zdravstveni sistem. Ali niso ogromne administracije javnih zavodov najveèja izguba denarja za zdravstvo? Zase vem, da se ne bojim konkurence ZD, ker svoje delo lahko organiziram veliko bolj ekonomièno in v veèje zadovoljstvo bolnikov z enakimi sredstvi. Vse vemo, da se z zasebništvom ne da obogateti, sredstva pa razporejamo gospodarno in premišljeno, od èesar nimamo koristi samo me.

Vsekakor pa se strinjam, da mora biti nadzor tako v javnem kot zasebnem sektorju, za kar pa tudi zdaj ni prav nobenih ovir, saj so razliène oblike nadzora že veè kot deset let predvidene v zakonu o zdravstveni dejavnosti in se tudi lahko izvajajo. Oèitek o pomanjkanju nadzora je že tako star in izpet, da je prav smešno, kako ga še vedno ponavljajo. Naj nadzorujejo vsak naš korak - ker delamo kvalitetno, se tega ne bojimo! Èe sem v ZD dovolj dobro delala 30 let, zakaj bi zdaj nenadoma postala površna in nestrokovna?

Glede zaposlovanja kadrov, ki ne ustrezajo vsem pogojem, pa se strinjam, da je to podroèje potrebno urediti.
Da je kvaliteta zasebnih storitev nižja, pa je spet ena poceni demagoška laž. Ne vem, od kod ima cenjena gospa Lekše, ena naših vodilnih strokovnjakinj za zdravstveni sistem, tako napaène informacije. Vsaka resna raziskava bi pokazala ravno nasprotno.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo Pošlji E-sporoèilo
majda n



Pridružen/-a: Sre Apr 2006 20:48
Prispevkov: 342

PrispevekObjavljeno: Ned Maj 14, 2006 17:34    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

popolnoma se strinjam s teboj ! Po tolikih letih dobrega dela, se sedaj moramo toliko potrjevati, da je vse skupaj res naporno in me jezi. Sicer pa ti to najbolje poznaš L.P
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo Pošlji E-sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Maj 17, 2006 14:51    Naslov sporoèila: Ali zasebni zdravstveni delavci ogrožamo socialno varnost lj Odgovori s citatom

V današnjem Delu si preberite èlanek prim. dr. Marka Demšarja, ki je zasebnik že od leta 1992. Navaja veliko ugotovitev, ki so nam skupne in na katere tudi patronažne medicinske sestre že kar nekaj èasa opozarjamo.
Èlanek ima zelo pomenljiv naslov: "Ali zasebni zdravstveni delavci ogrožamo socialno varnost ljudi?"
Med drugim navaja:"Zasebništvo v zdravstvu potrebuje svežega vetra, in to brez zastraševanja ljudi, da bodo s tem, ko bodo prišli k svojemu družinskemu zdravniku v njegovo zasebno ordinacijo, na slabšem, kot so bili doslej pri njem, ko je še delal v zdravstvenem domu."
V èlanku so navedene tudi vse vrste nadzora nad izvajanjem zasebne dejavnosti in zato res ni lepo, da nekateri še vedno uporabljajo obrabljeno frazo, da ni nadzora, saj s tem zavajajo ljudi. Very Happy Very Happy Very Happy

Èlanek dr. Demšarja si lahko preberete na našem skupnem naslovu: vse.clanice.zdruzenja@gmail.com
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Pet Maj 19, 2006 11:53    Naslov sporoèila: Delo: 19. 5. 2006 Odgovori s citatom

Delo: 19. 5. 2006

Zdravstvene vode
Eden od glavnih ciljev, ki si ga je minister Andrej Bruèan zastavil ob zaèetku mandata, je podeljevanje koncesij v zdravstvu. Napovedal je porast zasebnih zdravnikov v osnovnem zdravstvu s sedanjih 23 odstotkov na 50 v tem mandatu, velik posluh za koncesije na sekundarni ravni in vsaj eno zasebno bolnišnico ali dve. Zasebni sektor je praviloma uèinkovitejši, zato je poglavitni razlog za uvedbo privatizacije, ki ga je navedel, to je veèja dostopnost in odprava èakalnih vrst, logièen, toda ne edini uèinek privatizacije zdravstva.
Privatizacijo zdravstva spremlja javnost v Sloveniji že od njenih zaèetkov v devetdesetih letih z mešanimi obèutki. Po eni strani gre za banalno dejstvo, da smo bolj navajeni iskati zdravnike v zdravstvenih domovih in bolnišnicah kot v stanovanjskih blokih, v pritlièjih trgovin in opušèenih skladišènih prostorih, po drugi strani pa za nekaj resnih pomislekov, ali je za zdravje prebivalstva v celoti bolje skrbijo zdravniki zasebniki s koncesijo ali zdravniki pod družbeno streho.
Zasebniki so znali hitro urediti osnovne stvari: prijetno opremiti èakalnice, naroèati paciente ob urah, tako da niso cele dopoldneve bolni èakali pred vrati ordinacij, s strankami pa so èez noè postali zelo prijazni in neverjetno skrbni. Skratka, pacientom so dali obèutek, da so veliko vredni, kar je osnova za medsebojno zaupanje. Po drugi strani pa se je sèasoma razkrilo, da skrbno pazijo na vsak tolar in ga, kolikor se le da, obrnejo sebi v prid: tako na raèun pacientov kot z izogibanjem davkov v škodo državnega proraèuna. Popolnoma jasno je, da se s podeljevanjem koncesij, torej zasebnim upravljanjem javnega zdravstvenega denarja nad njim izgublja nadzor, nadzor se izgublja tudi nad razpršeno stroko. Poznavalci zato opozarjajo, da je pred obsežnejšo privatizacijo nujno uvesti standarde v zdravstvu, meriti kakovost storitev in izvajati nadzor, ki ga zdaj skorajda ni.
Bistveni pomislek nasprotnikov privatizacije zdravstva je tudi v zagotavljanju javnega interesa. Zasebni sektor vodi namreè k veèji uèinkovitosti kapitalski dobièek, ki je samoumeven del zasebništva, vendar je v nasprotju z javnim interesom. Ta je nedvoumen: zdravje posameznika je odloèilnega pomena za uspešno delovanje države. Nekateri se bojijo, da bi gmotni apetiti prevladali nad interesi bolnikov, sploh èe ne bo zadostnega nadzora. Opozarjajo, da je treba zasebništvo v zdravstvu regulirati veliko skrbnejše kot zasebna izvajanja drugih javnih služb.
Privatizacija zdravstva ima oèitno toliko pasti in prinaša tako velike spremembe, da utegne postati v kratkem poligon za politièno merjenje moèi. Levica zagovarja namreè javno zdravstvo v javnih ustanovah, opozarja, da zdravstvo v zasebnih rokah draži sistem, saj zaènejo ponujati zdravniki storitve, ki jih ljudje ne potrebujejo. Opozarja tudi, da bi ob veèji privatizaciji lahko ostalo veliko medicinskega osebja brez zaposlitve. Desne, vladajoèe stranke so preprièane, da se bo zdravstvo prav z delno privatizacijo izkopalo iz zadreg, v katere je zašlo. Menijo, da je javno zdravstvo zdaj predrago glede na to, kar ponuja, hkrati je tipièni ostanek socializma, v katerem zaradi odsotnosti znanega lastnika niè ne gre, kot bi moralo.
Tako eni argumenti kot drugi so razumljivi in sprejemljivi, tudi pomisleki in strahovi. Pravi umetnik in politièni vrvohodec bi moral biti tisti, ki bi zdravstvo brez veèjih pretresov pripeljal v èiste in zdrave vode.
Milena Zupaniè


Za koncesije bo nov zakon
Minister Bruèan je napovedal javne razpise pri podeljevanju koncesij Natanèno naj bi opredelili delovanje svobodnih zdravnikov specialistov
Pet 19.05.2006
Ljubljana – Do jeseni bo pripravljen nov zakon o podeljevanju koncesij v zdravstvu, ki bo uvedel predvsem javne razpise pri podeljevanju koncesij, javno zdravstveno mrežo in opredelil natanèno delovanje svobodnih zdravnikov specialistov, je po seji vlade, ki se je vèeraj seznanila s stanjem koncesij v zdravstvu, povedal minister za zdravje Andrej Bruèan.
Od leta 1993, ko so se zaèele podeljevati koncesije v zdravstvu, je v javni mreži 1187 zasebnih izvajalcev, je dejal Bruèan. V štirih letih prejšnjega ministra je zaèelo delo 148 novih zasebnih izvajalcev, lani pa je Bruèan podelil 46 novih koncesij specialistom, skupaj pa je zaèelo lani delo na novo 115 zdravnikov, ki so sklenili koncesijske pogodbe z javno zdravstveno blagajno. V tem trenutku ima ministrstvo 87 vlog za nove koncesije na sekundarni ravni, od tega 51 novih in 36 za poveèanje programov, je povedal Bruèan. Ministrstvo bo skrbno prouèilo vse vloge, je dejal, in bo ustreznim koncesije tudi podelilo.
Vèeraj je v Portorožu potekal tudi strokovni posvet ekonomistov v zdravstvu. Po poroèanju STA je na njem predstavnik vladne službe za razvoj Samo Fakin, dejal, da bi – èe bi bili rigorozni – lahko rekli tudi, da se koncesije v zdravstvu podeljujejo nezakonito, saj še vedno ni pripravljena zdravstvena mreža, na podlagi katere naj bi se podeljevale in dodal, da so v službi za razvoj vlado na to opozorili. Dejal je še, da obstajajo veliki pritiski dela zdravniškega lobija po èim veèji privatizaciji zdravstva. Minister Bruèan je v odziv na Fakinove trditve na tiskovni konferenci poudaril, da so bile koncesije podeljene po veljavni zakonodaji. Nova, ki bo vkljuèevala tudi javno zdravstveno mrežo, bo pripravljena do jeseni, je dejal. Nov zakon bo morda prinesel tudi možnost, da dobijo koncesije vlagatelji v zdravstvu, je dejal minister, kot je to drugod v EU.
Milena Zupaniè

**************
Dnevnik: 19. 5. 2006

Andrej Bruèan ni za mešano zdravstvo
V Evropi prevladujejo sistemi, kjer se prepletajo elementi javnega in zasebnega zdravstva, vendar za nas niso primerni, meni minister

Danica Cmreènjak

PORTOROŽ - Podeljevanje koncesij je ta èas ena najbolj vroèih tem v zdravstvu. "Koncesij ne bomo zavirali, dovolili jih bomo toliko, kolikor bo potrebno v posameznih delih Slovenije. Nikogar ne silimo v zasebništvo in ne gre za vsiljeno privatizacijo," je vèeraj na 13. strokovnem sreèanju ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu na temo javno in zasebno zdravstvo poudaril minister za zdravje Andrej Bruèan.

"Po odstotku podeljenih koncesij so pri nas bistvene razlike po posameznih regijah, najveè jih je v Kopru," je dodal minister, ki podpira ali javni ali zasebni sistem zdravstva, nikakor pa mešanega, saj bi ta po njegovem mnenju k nam ne glede na zakonodajo prinesel veliko težav. "Zdravstveno varstvo je javni interes države. V veèini evropskih držav je zdravstvo javno, zaposleni pa imajo status javnih uslužbencev. Res pa je, da so povsem `èisti` javni ali zasebni sistemi v svetu redkost. V Evropi prevladujejo sistemi, kjer se prepletajo elementi javnega in zasebnega," je pojasnil Martin Toth iz direkcije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Vendar v EU prevladuje stroga meja - kdor dela v javnem zavodu, naj ne bi popoldne delal še zasebno, pri financiranju porabe sredstev pa se ne smejo prelivati javna in zasebna sredstva, kar se pri mešanih sistemih rado zgodi. "Znaèilno je, da v EU ni javnih zmogljivosti na primarni ravni. Te storitve opravljajo za potrebe javnega sektorja zasebniki na raèun javnih sredstev. V tem èasu tudi ne smejo opravljati storitev za samoplaènike, v nekaterih državah pa zaposleni v javnih službah ne smejo delati v zasebnem sektorju," je nekatere znaèilnosti evropske ureditve povzel Toth. "Privatizacija je že tu, vprašanje pa je, ali je prav, da opravljajo samoplaèniške storitve tudi v javnih zavodih. V nekaterih primerih gre že za sivi oziroma èrni trg," opozarja Martin Toth. Slabosti pripisuje pomanjkljivi zakonodaji in nadzoru ter dodaja, da gre v nekaterih primerih že za sivi oziroma èrni trg.
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Pet Maj 26, 2006 21:20    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

DELO: SOBOTNA PRILOGA: 27. 5. 2006

Interpelacijo je vedno treba jemati resno
ZAJEC Diana, Sob 27.05.2006

Slovensko zdravstvo je že nekaj èasa na razpotju in ni jasno, v katero smer bo potegnilo njegove protagoniste. Že v prejšnjih letih je bila strategija, kljub nekaterim pozitivnim posegom, oèitno napaèna, in v našem zdravstvu je nastal razkol, za katerega se zdi, da ga je nemogoèe odpraviti. Poskusi, da bi glavne akterje v zdravstvu èim bolj vpeli v prizadevanje za zagotovitev kar najbolj kakovostnega zdravstvenega varstva, se tako marsikdaj zdijo obsojeni na propad. Še vedno ostaja odprtih mnogo front, na katerih izida ni mogoèe napovedati; èetudi se za prizadevanjem naèeloma skrivajo dobri nameni, v praksi marsikdaj razvodenijo in izgubijo prvotni naboj. Ena od teh tem so brez dvoma operacijske mize, ki so v zadnjih tednih, resnici na ljubo pa v zadnjih treh letih, dodobra pretresle celotni zdravstveni sistem.
O vroèih temah slovenskega zdravstva sem se pogovarjala z mag. Andrejem Bruèanom, dr. med., ministrom za zdravje, ki v zadnjem èasu sedi za svojo mizo na precej majavem ministrskem stolèku.

........Ena od boleèih tem slovenskega zdravstva je tudi uvajanje zasebništva. Veèina akterjev v zdravstvu je še vedno preprièana, da do sprememb prihaja vse preveè stihijsko. Že sami ste omenili, da je prav ta razvojni izziv privedel do prvih napovedi interpelacije, ki vam menda grozi.
Kar zadeva zasebništvo, so oèitki neutemeljeni. V zdravstvenem sistemu ga uvajamo po zakonodaji, ki velja zadnjih 14 let; in na tej podlagi so v slovenskem zdravstvu uvajali zasebništvo in podeljevali koncesije že ves ta èas. V sedanjem mandatu smo podelili le nekaj veè kot sto koncesij. Res pa je, da smo postopek nekoliko pospešili, ker smo morali soèasno reševati tudi celo goro nerešenih vlog prejšnjega ministrstva. In tam, kjer smo lahko odgovorili pozitivno, smo to naredili. Soglasje smo dali tudi k vlogam v osnovnem zdravstvu, kjer so se že obèine kot ustanoviteljice strinjale s koncesijo.
Kakšno je torej trenutno stanje pri nas na podroèju zasebnega koncesionarstva?
Zdaj je v Sloveniji 1286 zasebnih koncesionarjev. Lani smo na sekundarni ravni podelili samo 46 novih koncesij. Poleg tega smo lani predvideli dodaten denar za širitev programa na posameznih podroèjih in zanjo namenili 410 milijonov tolarjev. Na tej podlagi smo lahko dodelili 99 koncesij, od tega 24 na specialistièni ravni, 39 v zobozdravstvu, 23 v splošni medicini in 13 v zdravstveni negi. To so nove koncesije, ki smo jih lahko odobrili zaradi denarja, ki smo ga imeli na voljo za širitev dejavnosti.
In letos?
Letos imamo 87 vlog za podelitev koncesije na sekundarni ravni, med njimi je 51 novih vlog in 36 vlog za poveèanje programov, medtem ko na primarni ravni prièakujemo veè kot 100 vlog. Na primarni ravni bomo ravnali enako kot doslej, v dogovoru z obèinami. Na sekundarni (bolnišnièni, op. p.) pa bomo v skladu s sklepom vlade, ki ga je sprejela prejšnji teden, zelo skrbno pretehtali vsako vlogo in koncesijo s programom oddali le takrat, ko se bo strinjal tudi zavod, iz katerega bi bodoèi koncesionar odnesel program. Vsekakor je pomembno, da pripravljamo zakon o zasebni dejavnosti v zdravstvu. Ko bo sprejet, bodo številne dileme in nejasnosti odpravljene. Do takrat pa bomo paè morali podeljevanje koncesij zelo natanèno pretehtati, vsak primer posebej.
.....................
Diana Zajec
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sre Maj 31, 2006 05:38    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

DELO: 31. 5. 2006

Prvak SD in minister za zdravje o koncesijah v zdravstvu
Sre 31.05.2006
Ljubljana – Minister za zdravje Andrej Bruèan (v sredini) in prvak SD Borut Pahor (desno) po veè kot enournem medsebojnem pogovoru na novinarski konferenci nista skrivala, da se glede privatizacije zdravstva ne strinjata, vendar sta ocenila pogovor kot konstruktiven. Stranki imata isti cilj, to je poveèati dostopnost, uèinkovitost in kakovost zdravstva, vendar razliène poglede na to, kako je cilj možno doseèi. »Izhajamo s stališèa, da je zasebništvo na primarni ravni osnovni naèin dela, in ocenjujemo, da je bolj dostopno in cenejše,« je dejal Bruèan, ki se v svojih prizadevanjih naslanja na izkušnje drugih držav. »Dvomimo, da poveèan obseg zasebništva omogoèa dosego naštetih ciljev,« je dejal Pahor v imenu SD, ki se opira na analize Svetovne zdravstvene organizacije, in meni, da zasebništvo zmanjšuje dostopnost in uèinkovitost ter poveèuje neenakost v primerjavi s sedanjimi javnimi zdravstvenimi zavodi. Strinjala sta se, da potrebujemo novo regulativo opravljanja javne službe v zasebnih rokah, in napovedala, da bosta sodelovala pri pripravi novega zakona o koncesijah.
Mi. Z.
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sob Jun 03, 2006 07:15    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

DNEVNIK: 1. 6. 2006

Zdravstvene reforme prava rešitev za boljšo prihodnost
(STA)

LJUBLJANA - Slovensko zdravstvo na slošno dobro deluje, vendar pa so v interesu vseh državljanov potrebne neprestane spremembe in prilagajanje za veèjo uèinkovitost, je na posvetu Etika v belem poudaril minister za zdravje Andrej Bruèan. Enostavnih rešitev ni, vendar bodo predvidene spremembe prinesle izboljšanje razmer, je preprièan minister. Glavna tema posveta je sicer privatizacija v zdravstvu, poleg tega pa tudi spremembe kodeksnih in zakonskih doloèil na podroèju zdravstva v luèi privatizacije.

Z reformnimi procesi zamujamo najmanj šest let, je opozoril minister. Cilj vladajoèe koalicije na podroèju zdravstva je predvsem, da se zdravje in zdravstveno varstvo kot èlovekova pravica ne bosta zmanjševala. Raven zdravstvenega varstva v Sloveniji je sicer visoka, vendar je ob staranju prebivalstva in novih patologijah za zagotavljanje te ravni potrebno vedno veè denarja, tako da je zdravstveni sistem na zgornji meji svoje finanène vzdržnosti, je dejal Bruèan. Poudaril je, da ne naèrtujejo skokovitih sprememb. Želijo le zagotoviti veèjo kakovost in boljši nadzor, veèjo odgovornost managementa v zdravstvenih zavodih in stroškovno uèinkovitost zavodov ter vnesti veè zasebne iniciative in zasebnih sredstev v zavode. Minister je ob tem tudi zagotovil, da pri tem ne gre za privatizacijo lastništva v zdravstvu, temveè le za uvedbo zasebništva v okviru javne zdravstvene službe.
Nazaj na vrh
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Jun 03, 2006 10:34    Naslov sporoèila: Å epavi nadzor in slaba komunikacija Odgovori s citatom

Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sre Jun 21, 2006 21:49    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Èetrtek, 22.06.2006,

Gibanje za ohranitev javnega zdravstva
Krepitev solidarnosti bogatih z revnimi
Pobudniki gibanja želijo dokazati, da je vlada v svoji ideji zdravstvenih reform osamljena
Èet 22.06.2006
Ljubljana – Gibanje za ohranitev javnega zdravstva namerava zbrati najmanj 100.000 podpisov in z njimi dokazati vladi, ki se zavzema za privatizacijo zdravstva, da je v svoji ideji zdravstvenih reform osamljena, smo slišali na nedavnem ustanovnem sestanku gibanja, na katerega je prišlo blizu 300 ljudi.
V iniciativnem odboru gibanja je 54 èlanov, med njimi nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, nekdanji rektor Univerze dr. Jože Mencinger, dr. Spomenka Hribar, dr. Niko Toš, dr. Vlado Miheljak, dr. Mirjana Ule, mag. Julijana Bizjak Mlakar, dr. Mateja Kožuh Novak, dr. Rajko Kenda, mag. Dunja Obersnel Kveder in drugi.
»Napoèil je èas, da ohranimo osnovne èlovekove pravice, med katere sodijo tudi zdravstvene. Z uveljavljenjem kapitalizma se spreminjajo tudi osnovne vrednote,« je uvodoma dejala Nevenka Lekše, predsednica sindikata zdravstva in sindikalnega varstva, ki je ustanovni sestanek vodila. »Vedno bolj se delimo na bogate in revne. Vedno bolj se je treba truditi, da krepimo solidarnost: bogati z revnimi, zdravi z bolnimi,« je menila Lekšetova. Po njenem mnenju in mnenju drugih govorcev bo privatizacija zdravstva, ki jo naèrtuje vlada, povzroèila družbeno razslojevanje, zdravstvo podražila, zmanjšala dostopnost manj premožnim državljanom do zdravstvenih storitev in zmanjšala finanèno varnost bolnih. Lekšetova je še dejala, da se privatizacija in komercializacija zdravstva izvajata brez soglasja državljanov, v odgovor »nereguliranemu in kaotiènemu procesu, ki se mu ni nihèe sposoben uèinkovito zoperstaviti, pa je nastalo gibanje za ohranitev javnega zdravstva«.
Cilje gibanja so njegovi pobudniki zapisali v 13 toèkah, med drugim se bodo zavzemali za veèjo solidarnost v zdravstvu, proti ustvarjanju dobièkov in delitvi dividend v zdravstvu, proti poveèevanju deleža zasebnih sredstev v zdravstvu (sedaj jih imamo že 25 odstotkov), za ohranitev zdravstvenega varstva v okviru zdravstvenih domov in proti podeljevanju koncesij brez predhodno postavljenih standardov, mreže izvajalcev in nadzora. Z zbranimi podpisi nameravajo od vlade zahtevati tudi svojo soudeležbo pri odloèitvah, ki vplivajo na najveèjo vrednoto Slovencev, to je zdravje.
Milena Zupaniè
Nazaj na vrh
Pokaži sporoèila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi Èasovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski èas
Pojdi na stran 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9  Naslednja
Stran 1 od 9

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS