Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Medicinske sestre

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Aktualno dogajanje
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Nov 04, 2006 10:19    Naslov sporočila: Medicinske sestre Odgovori s citatom

Dnevnik, 4. 11. 2006

Medicinske sestre nočejo za "Lepe Vide"

Sloveniji primanjkuje okoli 2000 diplomiranih medicinskih sester - Začasna mobilnost: prenašanje dobrih praks v domače okolje

sobota, 04.11.2006
Tekst: Nina Knavs

LJUBLJANA - Čeprav v Sloveniji primanjkuje predvsem diplomiranih medicinskih sester, za tujke iz te stroke ni posebno zanimiva. Tudi na delo v tujino je do sedaj odšlo zanemarljivo malo slovenskih medicinskih sester.


Marija Milavec Kapun z zavoda Papilot pričakuje, da se bodo mlajše generacije bolj gibale po Evropi.


Marija Milavec Kapun z zavoda Papilot ugotavlja, da Slovenci neradi odhajajo od doma, vendar od mlajših generacij pričakuje, da se bodo bolj gibale po Evropi. Milavčevi se zdi dobra začasna mobilnost, ko "greš v tujino, pridobiš izkušnje ter vsa ta znanja in primere dobre prakse preneseš v domače okolje". Meni, da bodo tiste medicinske sestre, ki se bodo za to odločile, lahko bolje delale, "kar pa ne pomeni, da zdaj ne delajo dobro". Milavec Kapunova ugotavlja tudi, da je Slovenija specifična zaradi težkega jezika. Večina medicinskih sester iz tujine, ki delajo pri nas, prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije.

V Sloveniji bi ta hip potrebovali okoli 2000 diplomiranih medicinskih sester in okoli 700 zdravstvenih tehnikov, je povedala Darja Cibic z ministrstva za zdravje. In kako bo Slovenija reševala ta primanjkljaj? Število visokih šol se povečuje - akreditacijo ima že visoka šola za zdravstvo na Jesenicah, odprl pa se bo še kakšen center, pravi Cibičeva. Poleg tega bo zaposlovanje po novem veliko laže, saj se bo medicinska sestra lahko zaposlila takoj po pridobljeni diplomi. To kvalifikacijo ji bodo avtomatično priznali tudi v tujini. Do sedaj je poleg diplome za to potrebovala devetmesečno pripravništvo in strokovni izpit. Prvi diplomanti, ki se bodo zaposlili pod temi pogoji, naj bi bili tisti iz leta 2008/2009. "Naši potenciali so tisti, na katere lahko in moramo računati. Šele, če bi bila situacija kritična, morda uvoz," meni Cibičeva. Po njenem pretiranega odtoka medicinskih sester zaradi višjih plač v tujino tudi v prihodnje ne bo. Spomnila je, da so v teh državah višji tudi življenjski stroški.

Strokovna vodja zdravstvenega doma Ljubljana Mirjana Stantič-Pavlinič pa ugotavlja, da je spremljanje emigracijskih tokov obveznost vsake države pri ohranjanju poklicnih kadrov. Znano je, da "zbežijo" tisti kadri, ki imajo pogoje oziroma ustrezne kvalifikacije. V slovenskem primeru bi bile to lahko diplomirane medicinske sestre in babice, pravi Stantič-Pavliničeva. Spomnila je na skrb vzbujajoče staranje prebivalstva, ki pomeni tudi trend naraščanja potrebe po teh kadrih. Eden od glavnih motivov, da ljudje ostanejo, so čim boljši osebni dohodki. Pomembni so tudi dobri delovni pogoji: omogočiti je treba samozavestno delo, priznati njihova znanja in čim bolj slediti njihovim potrebam.
Poljske medicinske sestre množično v tujino

Nedavno so se o mobilnosti medicinskih sester pogovarjali na mednarodni konferenci, ki sta jo v organizirala Zavod Papilot in Zdravstveni dom Ljubljana. Oba sta slovenska ekspertna partnerja evropskega projekta "Spreading wings of European nursery", ki bo potekal do februarja 2007, v njem pa sodelujejo tudi Poljska, Italija in Češka. Predstavniki teh držav so na konferenci predstavili svoje izkušnje z mobilnostjo: medtem ko v tujini dela le okoli 600 čeških medicinskih sester, je certifikate za delo na tujem dobilo kar 5912 njihovih poljskih poklicnih kolegic. Njihov cilj je tudi Italija: tam naj bi delalo kar 20.000 medicinskih sester iz tujine, od tega 30 odstotkov iz novih članic EU.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Nov 04, 2006 10:25    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Ste mogoče spremljali četrtkov Tednik, kjer so med drugim poročali tudi o srednjih medicinskih sestrah? Kaj menite o tej problematiki?

Srednjim medicinskim sestram, ki so šolanje končale pred uvedbo bolonjske deklaracije se pišejo slabi časi. Kar 4500 jih je in zaradi mačehovskega odnosa stroke so se zdužile v gibanje za ohranitev poklica.

Z uvedbo Bolonjske deklaracije pa je ta podatek postal pomembnejši, kot si mislimo. Srednjim medicinskim sestram, ki so šolanje končale pred uvedbo usmerejenega izobraževanja, namreč grozi dobesedno odpis. 4500 jih je in zaradi mačehovskega odnosa stroke so se združile v gibanje za povrnitev oziroma ohranitev poklica.
METKA JAKŠIČ
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Tor Feb 20, 2007 19:19    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Gorenjski glas, 13. 2. 2007

Manjka zdravnikov in sester

V Sloveniji manjka zdravnikov in medicinskih sester, iz tujine pa jih ne dobimo, da bi zapolnili vrzel.

Ljubljana - »Pomanjkanje zdravnikov in diplomiranih medicinskih sester je vezano na primarno zdravstvo in na manj dostopne predele v Sloveniji, kjer so pogoji za delo zdravnikov manj ugodni,« je na vprašanje o pomanjkanju zdravstvenih delavcev v pogovoru za Gorenjski glas odgovoril minister za zdravje Andrej Bručan. »Načrti, da bi povečali število zdravnikov v Sloveniji, doslej niso prinesli rezultatov. Moj predhodnik jih je hotel z vlakom pripeljati s Hrvaškega, kar bi bilo že vnaprej obsojeno na neuspeh. Predstavljal sem si, da bomo zdravnike po hitrem postopku dobili iz Slovaške, Češke, skratka držav Evropske unije, kjer so postopki za licence lažji kot za druge, a tudi to je bilo doslej neuspešno.« Rešitev naj bi pri zdravnikih v prihodnje prineslo dejstvo, da pri študiju medicine ne bo več sekundariata v sedanji obliki, ko bodo že po polletnem stažu in strokovnem izpitu sposobni opravljati ta poklic, sedaj pa so za to rabili dve leti, kar je bilo po ministrovem mnenju odločno preveč. To bo čez dve leti dalo od 100 do 150 zdravnikov, poleg tega pa je čez tri leta pričakovati prve diplomante z mariborske medicinske fakultete, kar stalno pomeni priliv dodatnih 80 zdravnikov na leto. To bi za Slovenijo moralo zadostovati.

»Koncentracija bo v večjih krajih, mi pa bi radi že v kratkem pogoje za delo na primarni ravni splošnega zdravnika naredili privlačnejše tudi v manjših krajih. Koncesije so ena od možnosti, razmišljamo tudi o zmanjšanju »glavarine« v teh krajih, kjer so večje težave glede komunikacij,« dodaja minister. Ne gre pa le za zdravnike tudi za medicinske sestre. »Za rešitev te težave smo na Jesenicah odprli smo novo visoko šolo za zdravstvene delavce, pri čemer sem bil eden glavnih akterjev pri podpori tej šoli, čeprav sodi pod ministrstvo za šolstvo in ne pod moje. V podporo podobni šoli gremo tudi v Novo mesto. S tem dosežemo dvoje: število diplomiranih medicinskih sester se poveča in zmanjša se vpis na izredno drag izredni študij ob premajhnih kapacitetah za redni vpis. Rezultate bo to dalo čez tri, štiri leta.«
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Maj 12, 2007 16:53    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Medicinske sestre zelo iskane Ljubljana | 12.5.2007 | STA/I.H.

Medicinske sestre po vsem svetu obeležujejo mednarodni dan. Ta poklic v Sloveniji opravlja kar 16.437 oseb.
Delo medicinske sestre je naporno in slabše plačano.
Medicinske sestre po vsem svetu obeležujejo mednarodni dan. Na ta dan leta 1820 se je rodila ustanoviteljica sodobnega sestrstva Florence Nightingale. Svoje življenje je posvetila ozaveščanju ljudi o pomenu higiene v zdravstvu. V Sloveniji je temelje stroki in poklicu medicinske sestre postavila Angela Boškin, ki je leta 1919 kot prva opravljala poklic skrbstvene sestre.
Svoj dan medicinske sestre praznujejo vse od leta 1965. Geslo letošnjega dneva medicinskih sester je Okolje pozitivne prakse - kakovostna delovna mesta - kakovostna nega pacientov. Letošnje leto je za medicinske sestre še posebej slovesno, saj praznujejo 80. obletnico organiziranega delovanja in združevanja medicinskih sester v Sloveniji in 40. obletnico izhajanja strokovne revije, danes imenovane Obzornik zdravstvene nege.
Peti najbolj iskani poklicPoklic medicinske sestre je sicer med najbolj iskanimi. Ob koncu leta 2006 je bilo v Sloveniji 16.437 oseb, ki so opravljale poklic medicinske sestre, od tega je bilo 14.745 žensk in 1692 moških. Zanimanje za ta poklic je med moškimi vedno večje, saj se je njihovo število v zadnjih šestih letih povečalo za 478 oz. 39,4 odstotka, pri ženskah pa za 335 oz. 2,3 odstotka.
Med desetimi najbolj iskanimi poklici, med katerimi so analitiki in snovalci informacijskih sistemov, inženirji strojništva, zdravniki, finančniki, kuharji, natakarji, poklici s področja zavarovanja oseb in premoženja, zidarji in tesarji, so medicinske sestre uvrščene na peto mesto najbolj iskanih poklicev.
Medicinske sestre v bolnišnicah opravijo 70 odstotkov vsega dela, njihovo delo je triizmensko, tudi ob nedeljah in praznikih. povprečna mesečna bruto plača oseb, ki opravljajo poklic medicinske sestre, je v letu 2004 znašala 297.498 tolarjev (oz. 1241 evrov), medtem ko je v dejavnosti zdravstva znašala 338.672 tolarjev (oz. 1413 evrov), kar pomeni, da imajo medicinske sestre 12 odstotkov nižjo plačo od povprečja v tej dejavnosti. Plača žensk, ki opravljajo poklic medicinske sestre, je znašala 295.975 tolarjev (oz. 1235 evrov) in je bila za šest odstotkov nižja od plače moških kolegov, ki so v letu 2004 prejeli 312.675 tolarjev (oz. 1306 evrov) povprečne mesečne bruto plače.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Tor Okt 30, 2007 17:41    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Ona - Torek, 30.10.2007
Pomanjkanje medicinskih sester
Manj sester = manj zdravja


Ko govorimo o zdravstvu, največkrat pomislimo na zdravnike in medicino, vendar zdravstvena nega in število medicinskih sester bistveno vplivata na potek zdravljenja, možnost preživetja ter kakovost življenja po odpustu iz bolnišnice. Kronično pomanjkanje medicinskih sester ima lahko resne posledice.
VSloveniji dela od 14.000 do 15.000 medicinskih sester, med njimi približno 3800 diplomiranih. »To ne zadošča,« nam je pojasnila Jelka Mlakar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije in razsodišča pri Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana (DMSBZT). »Samo za bolnišnične oddelke primanjkuje 1877 diplomiranih medicinskih sester in 559 zdravstvenih tehnikov.« Ministrstvo za zdravje namerava do konca leta 2008 zaposliti, ironično, 109 medicinskih sester. Kot so nam pojasnili, s tem sledijo vodilom vlade o zmanjševanju zaposlenih v javnem sektorju.
Ministrstvo podpira izobraževalne programe v zdravstvu in število sester se počasi povečuje. Vendar ne dovolj hitro, meni Mlakarjeva: »V praksi imamo tako velik primanjkljaj, da ga po moji presoji niti s povečanim številom diplomantov ne bomo zapolnili v naslednjih desetih letih. Poleg tega je po demografski statistiki v petih letih pričakovati velik odliv kadrov v pokoj.«
VELIKE ZAHTEVE IN OBREMENITVE
Življenje medicinskih sester ni doktor roman. Njihovo delo je odgovorno – včasih sekunde odločajo o življenju in smrti. Delajo v petek in svetek, v treh izmenah, kar 40 do 60 odstotkov dela opravijo ponoči, ob nedeljah in praznikih. To jim podre bioritem. Pogosto so v stiku s kužninami, delajo v neprimernih prostorih. Mlakarjeva je opozorila, da se je v zadnjih petih letih ležalna doba v bolnišnicah razpolovila (z 11,5 dneva na 6,5), kar pomeni, da se je ob povečanem številu težjih bolnikov in enakem številu zaposlenih močno povečala intenzivnost dela, ob tem pa jih obremenjujejo številne naloge, ki ne spadajo v njihovo področje dela: administrativne storitve, zagotavljanje varnosti prostorov in opreme, prevzemanje nalog zdravnikov itd.
V normativih, ki veljajo za zdravstveno nego, ni predvidenega časa za to, da bi se sestra usedla ob bolnikovo posteljo, ga podržala za roko in se pogovorila o njegovih bolečinah, strahovih in skrbeh. »Nega, ki bi po šolsko trajala 20 minut, je skrčena na pet do deset minut, odvisno od bolnika,« je povedala sestra Mirjam. Časa za več ni: oddelek ima 20 bolnikov in le dve medicinski sestri – kadar ni nihče na bolniški ali dopustu. Nekatere paciente pestijo hude bolečine, vsak premik jim je težak. Toda treba je pohiteti in misliti na druge, ki morajo biti prav tako čisti in umiti.
NASILJE NAD MEDICINSKIMI SESTRAMI
K slabim razmeram dela prispevajo tudi medosebni odnosi v kolektivu, tako vertikalni kot horizontalni, ter nejasnosti glede nalog in statusa medicinskih sester znotraj zdravstvenega tima. Raziskave kažejo, da se medicinske sestre v Sloveniji spopadajo z nasiljem vseh vrst (psihično, verbalno, spolno, telesno, mobing). Povzročitelji so različni: bolniki, zdravniki, svojci, sodelavci in drugi. Pri verbalnem nasilju prevladujejo zdravniki, pri telesnem bolniki. Odnosi na delovnem mestu niso zanemarljivi: raziskave ugotavljajo, da bistveno vplivajo na zadovoljstvo v službi, to pa na splošno zadovoljstvo človeka.
Delo medicinskih sester je brez dvoma psihično in fizično obremenjujoče. Mlakarjeva dodaja, da je v tem poklicu več kot 90 odstotkov žensk, ki imajo doma še nekoga, za kogar morajo vsak dan poskrbeti. To pomeni, da se njihov delovnik ne konča z odhodom iz službe. Ne preseneča, da pogosto pregorevajo.
DELO NA TERENU
Poklic medicinske sestre ni homogen. Delajo lahko v zdravstvenih ustanovah, kot patronažne medicinske sestre na terenu, v vrtcih in domovih za ostarele, kot babice. Milena Krajec, višja medicinska sestra, ki že več let deluje v patronaži, pripoveduje, da so posebno težke razmere za delo v hribovitih, težje dostopnih in redko poseljenih predelih, kjer živijo predvsem starejši prebivalci. Med njimi je več kroničnih bolnikov, invalidov, osamljenih in socialno ogroženih, ki potrebujejo dnevno oskrbo v vsakem vremenu in letnem času. Patronažna sestra pomaga vsej družini. Izčrpa jo tudi, če se bolniki zelo navežejo nanjo.
PATRONAŽNE SESTRE
Poleg tega patronažna sestra na terenu ostaja sama v odločitvah, kako bo reševala okoliščine, odgovornost posledic je njena. »Pregorevanje zdravstvenega osebja v patronaži je večje, če se take situacije vlečejo brez posluha odgovornih,« je še opozorila Krajčeva.
Njena kolegica Renata Troha dodaja, da so nekatere medicinske sestre na podeželju nezadovoljne tudi zato, ker nimajo toliko možnosti za izobraževanje in strokovna srečanja.
PREGOREVANJE IN APATIJA
Prof. dr. Andrej Robida, kardiolog pediater, ki se že leta posveča vprašanju kakovosti v zdravstvu, je pojasnil: »Pregorevanje v končni fazi vodi do apatije, zaradi česar prizadetega delo ne zanima več, v službo hodi samo še zaradi socialne varnosti, za bolnike se malo zanima, delo mu je muka. Tu trpita količina in predvsem kakovost opravljenega dela. Če oseba dela v timu, to negativno vpliva na celoten tim. Posledice nosi tudi bolnik, saj delo ni opravljeno tako, kot veleva stroka, ne po empatični in ne po strokovni plati. Skratka, taka oseba je nevarna za bolnika.«
Raziskave, ki so jih opravili na veliko pacientih, so dokazale obratno sorazmerje med številom medicinskih sester na pacienta oz. številom ur, ki ga preživijo pri bolniku, ter umrljivostjo, obolevnostjo pacienta in nezaželenimi dogodki. Preležanine in pljučnica sta znana rezultata pomanjkanja časa, dobro dokumentirane pa so tudi druge posledice: okužbe sečnih poti, pooperativne okužbe ran, tromboza, neuspešno obvladovanje bolečin, padci, šok in srčni zastoj, neuspeh pri reševanju, ponoven sprejem v bolnišnico.
Mednarodni svet medicinskih sester (ICN) navaja, da v Kanadi vsako leto 185.000 bolnišničnih pacientov doživi nezaželene dogodke. V ZDA na leto umre 98.000 bolnikov zaradi napak pri dajanju zdravil, kar je več kot zaradi nesreč z motornimi vozili, raka dojk ali aidsa. Če medicinski sestri na kirurgiji, ki že skrbi za štiri paciente, dodelijo še enega, bo sedem odstotkov več verjetnosti, da bo umrl v 30 dneh po sprejemu.
Višja medicinska sestra in profesorica zdravstvene vzgoje Branka Červ opozarja, da je zdravstvena nega bistveni del zdravljenja: »Ko pride bolnik iz operacijske sobe, je zdravnik za tisti dan opravil svoje. Toda, če ne bi bilo nekoga, ki bi ga opazoval in skrbel za njegova zdravila, infuzije, preverjal bitje srca, krvni tlak in vse drugo, ki bi opazoval njegove rane, ali diha in ali ne bruha, mu obrisal slino in preprečil, da mu kar koli zaide v pljuča, ker bi lahko povzročilo pljučnico, mu zamenjal plenico, ga umil in preoblekel, bi ta umrl v lastnih iztrebkih. Medicinske sestre so nevidni reševalci življenj, priznanja pa so deležni zdravniki.«
VARNO ZAPOSLOVANJE
ICN spodbuja varno zaposlovanje, torej večji delež medicinskih sester na pacienta. Le to zagotavlja varnost tako bolnikom kot medicinskim sestram, manjšo verjetnost zapletov, boljše rezultate zdravljenja, skrajšano bivanje v bolnišnici ter nižje stroške obravnave, navaja brošura, ki so jo izdali lani, ob letu medicinskih sester.
Neustrezno zaposlovanje pušča posledice tudi na medicinskih sestrah. Dokazano je, da vodi v poslabšanje njihovega zdravja, večjo odsotnost z dela ter večjo verjetnost poškodb. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je bilo v Sloveniji leta 2006 na bolniškem dopustu 52.005 oseb, ki delajo v zdravstvu, kar pomeni, da je bilo izgubljenih 923.484 delovnih dni. Po navedbi Mlakarjeve naj bi šlo pri medicinskih sestrah v skupnem seštevku za kar 25-odstotno odsotnost z dela (to vključuje tudi porodniški dopust).
FINANČNE POSLEDICE
Kakovost zdravstvene oskrbe stane, vendar je učinek dolgoročno ugodnejši tako za pacienta kot za zdravstveni sistem. Ekonomičnost oz. cost-benefit ustreznega zaposlovanja je dokazana v številnih raziskavah. Pomanjkanje medicinskih sester vključuje stroške zdravljenja zapletov pri pacientih, plačevanje njihovega bolniškega dopusta, zdravljenja medicinskih sester ter dodatne stroške, nastale z večjo fluktuacijo delovne sile, kadrovanjem in usposabljanjem. Ustrezno zaposlovanje poveča prihodke od davkov, ker se oboji hitreje vrnejo v aktivno delovno silo.
ODGOVORNOST
Jelka Mlakar opozarja, da nekatera vodstva zdravstvenih ustanov ne zaposlujejo dovolj medicinskih sester ali pa ne nadomeščajo dolgih porodniških odsotnosti, kar za tiste, ki ostanejo, prinese prevelike delovne obremenitve, ki pomenijo kršitev delovnopravne zakonodaje.
Diplomirana medicinska sestra Flory Banovac, generalna sekretarka Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, je še konkretnejša: »Kopičenje neplačanih nadur je že več let eden izmed najbolj žgočih problemov zaposlenih v zdravstveni negi. Stanje je od zavoda do zavoda sicer različno, ponekod pa imajo tudi po več sto neplačanih ur na leto. Delavke jih zaradi pomanjkanja kadra ne morejo izrabiti v obliki prostih ur.«
Dr. Andrej Robida meni, da bi morali vodstveni delavci prevzeti svoj delež odgovornosti: »Za preprečevanje pregorelosti je odgovoren direktor ustanove. Potrebna je korenita sprememba organizacijske kulture. Pri nas skoraj nimamo skupin, ki bi se ukvarjale z razvojem človekovih virov, še vedno imamo kadrovske službe z nalogami, ki so zelo podobne tistim izpred 40 let.«
Ministrstvo za zdravje se problematike zaveda in se, kot so nam zagotovili, nanjo odziva: »Ministrstvo že nekaj časa poskuša spodbuditi zdravstvene zavode, da prepoznajo šibke točke v posameznih konceptih in ustrezno ukrepajo.« Po priporočilih ministrstva bi ti morali slediti čedalje večji zahtevi po uspešnosti, izboljšanju kakovosti, stroškovni učinkovitosti ter medpoklicnem sodelovanju. Število novozaposlenih medicinskih sester pa bo za zdaj ostalo 109.
SESTRE BREZ ZAKONA
Eden od razlogov za takšno stanje je tudi v tem, da medicinske sestre in babice nimajo svojega zakona. Že 15 let se trudijo zanj, a na ministrstvu za zdravje še ni prišel na dnevni red. Zdaj spadajo pod dva druga zakona in množico podzakonskih aktov. »Slabosti sta, da zdravstvena nega ni opredeljena kot notranje avtonomna celota ter da lahko vodstvo zdravstvene organizacije povsem legalno ribari v kalnem in eni medicinski sestri naloži odgovornost za 40 pacientov,« je povedala Branka Červ.
Darinka Klemenc, diplomirana medicinska sestra in dolgoletna predsednica DMSZTB Ljubljana, navaja, da želijo predvsem troje: »Možnost, da stroka regulira samo sebe, vzpostavljanje registra izvajalcev zdravstvene in babiške nege ter podeljevanje licenc. Samostojna regulacija pomeni korak k avtonomiji in enakopravnosti poklicnih skupin.«
Peter Požun, podpredsednik Zbornice – Zveze in predsednik Sekcije medicinskih sester v menedžmentu, dodaja: »V samostojnem zakonu bi želeli zbrati določila, ki so zdaj raztresena po številnih predpisih, ustrezno uvrstiti menedžment zdravstvene in babiške nege, stroki dodeliti pomembnejšo vlogo ter urediti nekatera delovnopravna področja.« Doslej je bilo napisanih že več osnutkov, zgodilo pa se ni še nič.
NAPOVEDI ZA PRIHODNOST
»V anglosaškem prostoru specializirane medicinske sestre samostojno vodijo ustanove, ambulante, preiskave, predpisujejo zdravila in drugo, nekaj sto kilometrov stran pa še vedno zgolj izvajajo zdravnikova naročila,« pripoveduje Požun. V tujih trendih pa vidi tudi našo prihodnost: »V zdravstveni negi se nam napovedujejo še večja specializacija, prevzemanje opravil od zdravnikov, s tem pa boljše plačilo našega dela. Zasebno delo bo intenzivnejše. Na področju babiške nege bo lahko porodnica tudi v Sloveniji izbrala babico, ki jo bo vodila skozi nosečnost in pri kateri bo rodila. To je seveda povezano s spremembo zakonodaje in pravil zdravstvenega zavarovanja.«
Napovedi torej niso pesimistične. Darinka Klemenc poudarja še en razlog za optimizem: v poklic vstopa čedalje več moških. »Ko se zanimanje moških zanj poveča, se povišajo tudi plače in ugled poklica.«
Toda, kakšna bo prihodnost, določajo dejanja, ki jih ustvarjamo v sedanjosti. Stranska učinka nezadostnega zaposlovanja sta nezadovoljstvo bolnikov in nezaupanje v sistem javnega zdravstva. Ali bodo odgovorni zaupanje ustvarjali ali ne, je odvisno tudi od reševanja položaja zdravstvene nege.
Piše: Maša Gedrih
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Sre Jan 30, 2008 07:36    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Dnevnik
Ker že od oktobra zaman čaka na sprejem pri ministrici za zdravje Zofiji Mazej Kukovič, je podpredsednik Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Peter Požun pisal predsedniku vlade Janezu Janši.....
_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Feb 15, 2008 18:15    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Delo - Petek, 15.02.2008
Zbornica zdravstvene nege o resoluciji in pogodbah
Medicinske sestre povsem prezrte

Ljubljana– »Pričakujemo, da ne bomo diskriminirani,« se je Peter Požun, predsednik zbornice zdravstvene in babiške nege, v imenu 16.000 zaposlenih v zdravstveni negi odzval na predlog zakona o zdravniški službi in na zdravstveno resolucijo. V obeh dokumentih so namreč sestre in babice skorajda prezrte, ali – kot je dejal Požun – »v resoluciji je več vsebine namenjene opremi kot medicinskim sestram«.
Podjemnih ali podjetniških pogodb z drugimi bolnišnicami ali privatnimi delodajalci ne sklepajo le zdravniki (o čemer smo obširno pisali), temveč tudi medicinske sestre in zdravstveni tehniki. Brez sestre namreč zdravnik ne more delati. Kljub temu pa je le za zdravnike v novem zakonu o zdravniški službi predvideno, da bodo lahko z delodajalci sklepali individualne in podjemne pogodbe, za druge zdravstvene delavce pa ne. V zbornici zdravstvene nege zato pozivajo, naj vlada uredi tudi to vprašanje.
Vendar pa v zbornici zdravstvene nege opozarjajo, da je treba predvideti tudi nadzor nad sklepanjem tovrstnih pogodb. »Trenutna praksa kaže, da nekateri ne izkoristijo maksimalno svojega rednega delovnega časa, popoldne pa delajo s polno paro pri zasebnikih,« je ocenil Peter Požun. In dodal, da lahko nastane problem že pri opredeljevanju potreb po dodatnem delu, saj ponavadi iste osebe odločajo, česa v rednem delu ni bilo mogoče narediti, in je torej treba skleniti podjemno pogodbo. »Zato mislimo, da je takšno sklepanje podjemnih pogodb lahko neverodostojno,« je dejal Požun.
V zbornici zdravstvene nege so se – tako kot v zdravniški zbornici – opredelili tudi do prevelikih delovnih obremenitev. »Sla po zaslužku lahko vodi posameznike v preobremenjenost, to pa predstavlja morebitno ogrožanje varnosti pacientov,« je dejal Požun. Zato je zakonodajalec dolžan uvesti sisteme, ki bodo pacientom zagotavljali, da bodo zdravstvene storitve opravljali izvajalci, ki so dovolj spočiti, menijo v zbornici.
Milena Zupanič
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Tor Apr 01, 2008 06:09    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

31. marec 2008 | 15:06

Kot prvi v javnem sektorju parafiran aneks za zdravstveno nego

Uredništvo Mladina On-line

Vladni in sindikalni pogajalci za področje zdravstvene nege so danes parafirali usklajeni del aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi.

Plače v tej dejavnosti naj bi se postopoma dvignile za približno 20 odstotkov. Kot je poudaril minister za javno upravo Gregor Virant, je ta dejavnost sedaj med najbolj podcenjenimi.

Po Virantovih besedah je zdravstvena nega med najbolj podcenjenimi dejavnostmi v javnem sektorju, ki najbolj plačno zaostajajo. Zato so predvideni znatni plačni dvigi - v povprečju se plače na delovnih mestih medicinskih sester in babic dvigajo za pet plačnih razredov, tj. za približno 20 odstotkov.

Plače se bodo dvigale postopoma, kot je dogovorjeno s celotnim javnim sektorjem. Prvi dvig je predviden s 1. majem letos, nato pa naj bi sledili še 1. januarja 2009, 1. septembra 2009 in zadnji 1. marca 2010. Postopen dvig plač je predviden predvsem zato, da plačni dvigi ne bi povzročili pritiska na inflacijo, je pojasnil minister.

Za ministrstvo za javno upravo je po njegovih besedah današnje parafiranje še posebno pomembno, saj so se z zdravstveno nego sporazumeli kot s prvimi od vseh v javnem sektorju. Do končnega podpisa dogovora pa bo dovolj časa, da rešijo še 'nekaj drobnarij'.

Minister je spomnil, da so marca 2006 nov plačni sistem uredili za direktorje v javnem sektorju, z januarjem letos so ga uveljavili za vse funkcionarje. Julija lani so parafirali splošno kolektivno pogodbo za javni sektor, ki bo veljala za približno 150.000 javnih uslužbencev.

Zadnji korak, ki naj bi še sledil, pa je 13 kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev. Kot pravi minister, sta 'dve zreli hruški padli z drevesa v košaro', saj je poleg dogovora v zdravstveni negi prišlo do dogovora tudi v javni upravi. (STA)
_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sre Feb 18, 2009 14:09    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Ministrstvo za javno upravo podpira uvedbo trajnih licenc za medicinske sestre in babice..........
Nazaj na vrh
patronazka



Pridružen/-a: Tor Avg 2008 16:36
Prispevkov: 2

PrispevekObjavljeno: Sre Feb 18, 2009 14:20    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Oh ja.... Rolling Eyes saj res, koliko licenc pa je bilo do zdaj podeljenih in koliko obnovljenih ??? Crying or Very sad
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
majda n



Pridružen/-a: Sre Apr 2006 20:48
Prispevkov: 342

PrispevekObjavljeno: Sre Feb 18, 2009 16:13    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Ups ! To se sprašujem tudi jaz ! Shocked
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Čet Feb 19, 2009 07:47    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Zasebnice se veliko izobražujemo ne glede na to ali že imamo licenco ali ne. Tako, da za nas niti ni tako pomembno ali imamo trajno licenco ali licenco za dobo sedmih let. Verjetno zajec tiči v drugem grmu. Ugodnosti nekoga tretjega!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Aktualno dogajanje Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS