 |
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporoèilo |
admin Site Admin

Pridružen/-a: Tor Feb 2006 22:45 Prispevkov: 12
|
Objavljeno: Pon Mar 14, 2011 20:41 Naslov sporoèila: Debelost |
|
|
TEMA: DEBELOST
Naslov prispevka:
Zakaj ne moremo preprosto hrani reèi NE
Hrana v življenju ljudi
Hrano potrebujemo za preživetje. Prehranjevanje ni samo zadovoljiti fizièno lakoto ampak tudi užitek. S hrano je povezano veliko obèutkov, posebnih situacij, spominov in družbenih norm, kar vse poleg lakote vpliva na to kaj in koliko jemo. Že od prvih dni življenja je hrana tudi simbol skrbi in ljubezni. Dojenèek z dojenjem ne dobiva le fiziène hrane za preživetje, ampak mu hranjenje pomeni tudi stik z materjo, nežnost in varnost. Že med dojenèki opazimo da eni pojedo veè, drugi manj. Z odrašèanjem pa obstaja še veèja raznolikost med nami, kdaj, kako in koliko hrane spravimo vase. Vèasih gredo ljudje s tem, da jedo preveè ali premalo tako daleè, da škodujejo svojemu zdravju, rabijo pomoè in nekateri celo umrejo za posledicami motenj hranjenja.
Kje je meja našega hranjenja
Siti smo, konèali smo obrok, pa še zaužijemo križljaj, dva, pojemo ves ostanek kosila in še sladico za boljše poèutje, vrnemo se še v kuhinjo in še nekaj išèemo, damo grižljaj v usta, gremo iz kuhinje in se tja ponovno vraèamo, dokler ni èas za veèerjo. Vrtimo se v zaèaranem krogu iz katerega lahko stopimo le, èe si naredimo dnevnik hranjenja , da objektiviziramo kolièino zaužite hrane. Zakaj ne moremo reèi hrani NE, ste pomislili, da tudi v življenju nasploh ne znate reèi ne, ne bom, noèem, ne morem, ne želim, ne znam, gnusi se mi,…
Kako postaviti mejo med lakoto in sitostjo
Hrano si skrbno in z veliko ljubeznijo pripravimo, si jo lepo serviramo in sedemo za mizo. Najprej si hrano pogledamo, jo povohamo in nesemo v usta, kjer jo z obèutkom poèasi žveèimo in okušamo ter jo poèasi pogoltnemo. Ob tem se hranimo z vsemi èutili, ki jih imamo in tudi obèutek sitosti zadovolji vsa èutila. Telo se poèasi hrani, se zadovoljuje in postopoma zaznava obèutek sitosti in na ta naèin si doloèa mejo med obèutkom lakote in sitosti. Med hranjenjem smo pozorni le na obrok, ki je pred nami, ostale misli pa poizkušamo odmisliti in se posvetiti samo obroku. V dnevnem ritmu je potrebno loèiti obèutek žeje in lakote. Èe nismo pozorni na male dražljaje lakote, se njihova intenziteta poveèa in èutimo veliko lakoto, ki jo potešimo z zelo veliko kolièino hrane. S krepitvijo obèutljivosti za obèutek lakote, jo bomo zaèutili prej, prej zaužili hrano, ki bo kolièinsko manjša. Obèutek lakote je vèasih zelo težko zaznati, obèutimo da telesu nekaj manjka. Ta manjkajoèa potreba je lahko potreba po ljubezni, varnosti, sprejetosti,…Èlovek lahko to manjkajoèo potrebo zadovolji s hrano, èeprav lakote v resnici sploh ni èutil. Manjkajoèo potrebo poteši s hrano, ki jo najveèkrat nekontrolirano vnaša v svoje telo. Nima meje , ko se svojega vedenja zave, postane do njega kritièen in obsojajoè. V telesu se pojavlja obèutek med nepotešene potrebo in obèutek kritiènosti do prevelikega vnosa hrane, manjka pa realna objektivna ocena obèutka.
Kako izstopiti iz zaèaranega kroga hranjenja
Sami zelo težko izstopimo iz tega zaèaranega kroga, potrebno je poiskati strokovnjaka, s katerim skupaj objektivno pogledata vaš problem in situacijo v kateri se nahajate v tem trenutku. Vsak èlovek je edinstveno in neponovljivo bitje in potrebuje individualni pristop pri reševanju njegove težave. Obstajajo smernice za zmanjševanje telesne teže, vendar vsak èlovek ima svoj problem in potrebuje strokovnjaka, ki razume njegov problem , skupaj problem objektivizirata in èlovek sam najde zase svojo rešitev. Èlovek, ki ima poveèano telesno težo ima stalen vzorec njegovega življenjskega stila in hranjenja, ki ga je potrebno spremeniti, èe želi izstopiti iz zaèaranega kroga .Sprememba je nekaj moteèega, neznanega, èloveka je strah, da ne bi s spremembo prišlo tudi kaj slabšega. Ob moèni želji po spremembi svojega odnosa do hrane in upanja na uspeh, obstaja tudi dvom in strah, da tega èlovek ne zmore ,da mu bosta ostali le praznina in žalost, èe se bo rešil svoje odvisnosti od hrane.
Ne ostanite sami v praznini in žalosti, poišèite pomoè.
Za dodatna vprašanja in informacije vam je na voljo
Aleksandra Mernik Merc
dipl.med.ses.,IBCLC, specializant psihoterapije
Gsm: 031 683 128
e-mail: sonce012@gmail.com |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|