Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Gibanje za ohranitev javnega zdravstva
Pojdi na stran 1, 2, 3  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Pet Jun 23, 2006 21:59    Naslov sporočila: Gibanje za ohranitev javnega zdravstva Odgovori s citatom

V polni Štihovi dvorani Cankarjevega doma je bilo 20. junija ustanovljeno Gibanje za ohranitev javnega zdravstva. Za razliko od pričakovanj nekaterih, da bo dogodek pritegnil predvsem starejšo populacijo, ki se najbolj zaveda pomena javnega zdravstva, saj ga najpogosteje uporablja, hkrati pa jo njegova privatizacija najbolj ogroža, so dvorano napolnile vse generacije. Tudi mladih ni manjkalo.....
.....
Pobudniki ustanovitve Gibanja za ohranitev javnega zdravstva smo državljanke in državljani Slovenije, ki zaskrbljeno ugotavljamo, da se spreminjajo temeljne vrednote, načela in cilji zdravstvenega varstva.
.....
Iniciativni odbor Gibanja za ohranitev javnega zdravstva sestavljamo:

Anita Albreht,Marjan Beričič,Ana Bilbija,mag. Julijana Bizjak Mlakar,mag. Sonja Borštnar,mag. Polona Brcar,dr. Maja Breznik,Francka Četkovič,dr. Andreja Črnak Meglič,dr. Srečo Dragoš.dr. Ivan Eržen,Uroš Fekonja,mag. Zlatko Fras,Vinko Gobec,dr. Spomenka Hribar,dr. Maca Jogan,dr. Dušan Keber,Dragica Kekec,dr. Rajko Kenda,mag. Irena Kirar Fazarinc,Tatjana Kosovel,dr. Mateja Kožuh Novak,dr. Tone Kramberger,Nevenka Lekše,dr. Vesna Leskošek,Bojana Leskovar,Sonja Lokar,Biserka Marolt Meden,dr. Jože Mencinger,dr. Vlado Miheljak,dr. Josip Rastko Močnik,Karel Nemec,mag. Dunja Obersnel Kveder,Metka Petek Uhan,Dušan Podgornik,Vika Potočnik,dr. Marjan Premik,Zvonko Rauber,dr. Andrej Rus,mag. Dušan Semolič,dr. Marjan Smrke,Alojzija Strle,Jožica Subotič,Branimir Štrukelj,Jože Šumak,Anka Tominšek,dr. Niko Toš,Miha Ulčar,dr. Mirjana Ule,Darja Vižintin,mag. Simon Vrhunec,Štefan Vučak,Jože Zupančič,Anton Židanik.
.........
Posredujte nam mnenje
V spodnjih komentarjih nam posredujte mnenje o ciljih gibanja in zapise o svojih izkušnjah z zdravstvenim sistemom. Posebej so pomembna pričevanja o dodatnem plačevanju zdravstvenih storitev iz žepa in o drugih primerih prikrite privatizacije zdravstva.

........
Tole je nekaj stavkov iz spletne strani Gibanja za ohranitev javnega zdravstva.
naslov spletne strani: www.ohranimo.si

Pošljimo jim tudi zasebnice svoje komentarje !!!

Danes sem poslala ta komentar, v bodoče bom pa še kakšnega:

Sem zasebna patronažna medicinska sestra in predsednica Združenja zasebnih patronažnih medicinskih sester. Danes vam pošiljam svoj prvi komentar, a gotovo ne zadnji.

Blatenje zasebnikov in zasebništva je postal že kar nacionalni šport vseh tistih, ki imajo od javnega zdravstva koristi in niso sposobni slediti trendom sodobnega časa oziroma se sami ne bi bili sposobni soočiti s tem izzivom.
Pri vseh tovrstnih gibanjih gre v večini za pobudnike, ki želijo s tem nabirati politične točke pri skupini socialno ogroženih prebivalcev, katere so kot sodelavci politike ali kakšne druge dejavnosti v prejšnjih obdobjih sami pomagali pahniti v revščino.
V Sloveniji trenutno opravlja zasebno patronažno dejavnost blizu 70 patronažnih medicinskih sester. Raziščite in pokažite eno samo, ki je s svojim zasebništvom povzročila »razslojevanje slovenske družbe« na svojem terenu. Dokler pa je ne najdete in svojih trditev ne dokažete, so take obtožbe lažnive, žaljive in zavajajoče.
Navajam še nekaj "mojih" razlogov za odhod v zasebništvo:
- neznosni medsebojni odnosi v javnem zavodu,
- slaba organizacija dela,
- slabe plače,
- nepriznanje dela in nepravično nagrajevanje dela ( uravnilovka ),
- neenakomerno obremenjevanje zaposlenih ( "kmet vedno priganja najbolj pridnega vola"),
- neracionalna poraba denarja, namenjenega za patronažno dejavnost ( če kje, potem odhaja denar na drugi kupček, za druge namene ravno v javnih zavodih, ne pa pri zasebnikih, kot to trdi Lekšetova ),
- zasebna patronažna med. sestra sama najbolje razporeja sredstva, ki so namenjena za izvajanje te dejavnosti, v javnem zavodu na to nima nobenega vpliva, ker je na hierarhični lestvici globoko spodaj,
- zasebnice nimamo tako togega delovnega časa kot javni zavodi, zato ga lahko prilagajamo potrebam bolnikov,
- pri delu se odločamo za materiale in sredstva, za katere iz lastnih izkušenj vemo, da so najboljši in jih kupujemo tam, kjer so najcenejši,
- izobražujemo se na področjih, za katera vemo, da potrebujemo nadgradnjo, ker nam to narekujejo specifični strokovni problemi na našem terenu,
In ker so nam v javnih zavodih nenehno očitali, da jim delamo izgubo, naj bodo srečni, da so se nas znebili. Mi vsekakor smo, da smo se njih.

Slavica Molan, dipl. m.s.


Nazadnje urejal/a Slavica Čet Jun 29, 2006 20:49; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Čet Jun 29, 2006 20:42    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

www.ohranimo.si
Dušan Keber | 28.06.06 21:36
Slavica, nisem še slišal, da bi kdo “šimfal” patronažne sestre. In pri nasprotovanju privatizaciji ne gre za to, da zasebnikov sploh ne bi smelo biti. Vendar pa je potrebno preprečiti, da bi sedeli na dveh stolih: v javnem in zasebnem sistemu. Nekaj pa je res: če bi vsi zdravstveni delavci postali privatniki, in to velja tudi za patronažne sestre, bi se zdravstvo prav sigurno podražilo in za večino ljudi bi bilo to slabše. n še nekaj: pri patronažni sestri laiki še nekaj vemo o pravi ceni in o tem, kaj nam prodaja, zdavnik pa nam lahko proda, karkoli se mu zljubi.
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Čet Jun 29, 2006 20:44    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

www.ohranimo.si
Slavica Molan | 29.06.06 20:50
Spoštovani dr. Keber ( Dušan ) ! Najprej res velika in iskrena zahvala, ker ste mi v času, ko ste bili minister za zdravje podpisali soglasje h koncesiji. V 26 letih dela v zdravstvu so leta mojega zasebništva gotovo njihov najlepši del in ni denarja, funkcije ali česarkoli, kar bi me zvabilo nazaj v javni zavod.
V to, da naši varovanci nimajo pripomb na delo zasebnih patronažnih medicinskih sester sem globoko prepričana, želim le, da bi to končno spoznala in se nam, zasebnicam mogoče celo opravičila tudi članica I.O. vašega gibanja Mateja Kožuh Novak, ki je pred nekaj meseci z enakimi parolami, kot so zdaj vaše, uprizorila pravo gonjo proti zasebništvu v patronažni dejavnosti. V svojem predavanju, še vedno objavljenem na spletni strani Zveze potrošnikov je vehementno razglašala, da uvajanje zasebništva v patronaži pomeni nadaljnje razslojevanje slovenske družbe. Sicer smo pa to temo obdelali na naši spletni strani: www.patronaza.si, kjer na forumu Odnos javno – zasebno v zdravstveni negi komentiramo, kdo vse sodi patronažno službo.
Ni prav, da uporabnike zavajate z nepravilno uporabo pojma javno zdravstvo. Tudi zasebniki, koncesionarji smo del javnega zdravstva in res ne vem, od kod vam ideja, da bi se zdravstvo podražilo, če bi vsi zdravstveni delavci postali »privatniki« . Se vam ne zdi, da je vaša trditev, »da so cene v zasebnem sektorju vsaj za deset odstotkov višje kot v javnem, saj zasebniki ne čutijo nad seboj pritiska, da morajo varčevati, saj računajo na to, da bodo njihovo ponudbo pokrile zavarovalnice, le te pa morajo zato zviševati premije«, tako tendenciozna, pravzaprav tako za lase privlečena, da ji lahko verjamejo le tisti, ki nikoli niso imeli vpogleda v način plačevanja storitev zasebnikov, koncesionarjev v zdravstvu.

Časov, ko je dr. Andrija Štampar ustanovil Zdravstveni dom, ki se je desetletja obdržal, kot idealna organizacijska oblika za zagotavljanje zdravstvenega varstva na primarni ravni, preprosto ni več. Družba je pač dinamična, ima svoje razvojne zakonitosti in dobro da je tako, sicer bi še vedno živeli v deželi Kremenčkovih. Danes so zdravstveni domovi samo še na silo stisnjen konglomerat izvajalcev, ki očitno sploh ne pašejo skupaj. Zato večinoma niso zadovoljni in zato ni zadovoljiv tudi njihov delovni učinek. Vse, kar ima nalepko »javno« namreč še zdaleč ni dobro, kvalitetno in nasploh edino zveličavno.

O zdravnikih in vašem delu ne bom razpravljala, ker to ni moje področje. Prepričana pa sem, da ste dovolj dobro organizirani, da boste svojo dejavnost v javnem ali zasebnem sektorju opravljali tako, da bodo zadovoljni vaši bolniki in prav tako vi, izvajalci. Sistem dveh stolov pa je, če me spomin ne vara tako ali tako obstajal že v času vašega ministrovanja.

Še nekaj je zanimivo: trenutno imate na strani Pristopite h gibanju 151 komentarjev, v katerih vas vaši člani podpirajo in za vami ponavljajo vaše parole, na strani Posredujte nam mnenje, kjer bi bilo potrebno konkretno napisati, kaj je zasebno zdravstvo komu »hudega storilo«, pa ni še nobenega konkretnega članka na to temo.

In še čisto nazadnje: v enem izmed vaši ciljev in načel pravite: »Zahtevamo, da se koncesije podeljujejo zgolj na področjih in območjih, kjer obstoječi sistem osnovnega zdravstvenega varstva ni zmožen zadovoljiti potreb državljanov«. Torej kljub vsemu le priznate, da smo zasebniki, koncesionarji »zmožnejši« zadovoljiti potrebe državljanov, kot obstoječi zdravstveni sistem.
Hvala za to priznanje.
Nazaj na vrh
stanka



Pridružen/-a: Ned Feb 2006 20:41
Prispevkov: 171
Kraj: Limbuš, Maribor

PrispevekObjavljeno: Pet Jun 30, 2006 17:07    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

www.ohranimo.si
Sad Sad Sad
Trdno sem prepričana, nekateri to trditev celo smatrajo za eno temeljnih dejstev družbenega razvoja, da monopoli (oz. edini zveličavni in uniformirani načini organizacije, ureditve, mišljenja…) ne morejo biti zaželeni in sprejemljivi, ker onemogočajo vsak razvoj in napredek. To se lepo vidi na primeru zdravstvenih domov kot nekdanjih monopolistov. Ali niso njihove iz preteklosti predimenzionirane uprave največja izguba denarja za zdravstvo? Ali poznate ekonomsko učinkovit zdravstveni dom? In najpomembnejše, ali niso v času pred zasebništvom ljudje čakali po 4h na pregled pri svojem splošnem/družinskem zdravniku in ali so zdravniki v ZD nujno bolj profesionalni?

Zasebnišvo je prijaznejše do bolnikov.
Zasebništvo je stroškovno učinkovitejše, ker je denar premišljeno porabljen in je razmerje med stroški in učinki pomembno.
Zasebništvo s strokovnega vidika ni inferiorno. Ali ne potrebujemo več zaupanja v zdravstvene delavce, da nismo vsi pohlepneži, ki bi za denar in dobiček žrtvovali vsa etična in strokovna načela, ki veljajo v zdravstvu? Tudi nič ne preprečuje državi, da izpolnjevanja strokovnih in etičnih načel v zasebništvu ne bi redno in neusmiljeno preverjala, saj so v zakonodaji za to že leta predvideni mehanizmi. Ali so zasebniki krivi, da se ne izvajajo dovolj pogosto?
Nadzorovano zasebništvo je preizkušeno v najrazvitejših državah sveta in odlično deluje.
Za zasebništvo se odločijo pogumni, ki si želijo napredka, strokovnega razvoja in primernejšega plačila za svoje delo, ki v zdravstvu nikakor ne more biti lahko.
Zasebništvo je prijaznejše do zdravstvenih delavcev.

Strinjam se z go. Molanovo, da je “ohranitev javnega zdravstva” zelo zavajajoča besedna zveza, saj koncesionarji niso nič manj del javne zdravstvene mreže kot javni zdravstveni zavodi.

Menim, da je prihodnost slovenskega zdravstva v kombinaciji zasebnega in državnega zdravstva pod nadzorom države, do uravnoteženega sistema pa nam manjka še veliko zasebnikov.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
sonja



Pridružen/-a: Pon Feb 2006 14:17
Prispevkov: 185

PrispevekObjavljeno: Pet Jun 30, 2006 21:14    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

www.ohranimo.si
sonja | 30.06.06 21:54
Prav bi bilo, da bi se gospodje in gospe, ki se predstavljajo z državljani in državljankami, so iniciativni odbor, predstavili državljanom in državljankam, kdo so. Tako, da bodo vedeli uporabniki zdravstvenih storitev, da so to ljudje na položajih, tudi direktorji zdravstvenih domov in podobno. Vsi se bojijo izgube svojega položaja, saj sedaj drugi delajo za njih, bojijo se zasebništva, sami se ga bojijo, saj bi morali delati.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Ned Avg 13, 2006 16:55    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

www.ohranimo.si: Pristopite h gibanju!

493: Veronika Pretnar Kunstek | 12.08.06 11:14
Smatram, da je javno zdravstveno varstvo tisto, ki zagotavlja pravičen dostop do zdravsvenih storitev vsem pomoči potrebnim ne glede na njihov socialni status, zagotavlja tudi preventivno zdravstveno varstvo in zdravstveno vzgojo, medtem ko vidim v vse večji želji po privatizaciji zdravstva več ali manj le željo po večjem zaslužku (naj me kdo prepriča o nasprotnem!), kjer bi bili izjemno ogroženi tisti državljani z nizkim socialnim statusom, predvsem tudi pri zobozdravstvenih storitvah! Mislim, da je bila dosedanja ureditev dobra!
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Ned Avg 13, 2006 20:39    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

www.ohranimo.si: Posredujte nam mnenje

Morda pa vodilnim medicinskim sestram dosedanja ureditev ustreza zaradi želje po vodilnih delovnih mestih in njim primernim zaslužkom ?
( prepričajte me o nasprotnem, gospa Veronika Pretnar Kunstek ! )
Nazaj na vrh
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Čet Okt 19, 2006 21:21    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Kolegij Gibanja za ohranitev javnega zdravstva | 12.10.2006

Ministrstvo za zdravje pripravlja nov val divjega podeljevanja koncesij

Kolegij Gibanja za ohranitev javnega zdravstva je preko sredstev javnega obveščanja javnost seznanil, da podeljevanje koncesij na podlagi obstoječe zakonodaje v RS ni v skladu s pravno prakso EU.

Ministrstvo za zdravje izjavlja, da namerava z novo zakonodajo to neskladje odpraviti, istočasno pa še naprej nezakonito podeljuje koncesije na podlagi obstoječe zakonodaje. Očitno je, da minister za zdravje nima nobenega opravičljivega argumenta za množično podeljevanje koncesij, in da divja privatizacija poteka še naprej, čeprav je to v nasprotju z javnim interesom in interesi državljanov.

Pri tem je Ministrstvo za zdravje doseglo, da so partnerji v pogajanjih (Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, izvajalci zdravstvenih storitev) sprejeli z Aneksom št. 1 k splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2006 določilo, da bo ZZZS s 1. 11. 2006 objavil dodatni razpis programov zdravstvenih storitev. Pogodbe, sklenjene med ZZZS in izvajalci, se bodo na podlagi tega razpisa uporabljale od 1. 12. 2006.

Kolegij Gibanja za ohranitev javnega zdravstva je na svoji zadnji seji obravnaval informacije o podeljevanju koncesij, ter sprejel sklep, da javnost seznani z načrti Ministrstva za zdravje in nekaterih občin - da se pripravlja nov val nezakonitega podeljevanja koncesij. Omenjeni razpis ZZZS bo izrabljen tudi za nadaljnjo razgradnjo zdravstvenih ustanov.

Pri tem je hudo sporno, da se pospešeno podeljuje koncesije brez javnih razpisov, še preden bi bile nezakonitosti lahko predstavljene evropski komisiji oziroma evropskemu sodišču, ki bi v skladu s sprejetimi judikati odločilo, da je treba nezakonitosti odpraviti.

Kolegij nadalje ugotavlja, da se vztrajno veča število zdravnikov zasebnikov, ki dobivajo prihodek iz javnih sredstev in izvajajo zdravstvene storitve za svoj profit. Ob tem pa minister za zdravje izjavlja, da se ne privatizira in komercializira zdravstva.

V občinah, kjer je že prišlo do razdrtja ali oslabitve zdravstvenih domov, je zmanjšana dostopnost do zdravstvenih storitev, zdravstvena obravnava prebivalcev pa manj kakovostna. Čeprav je minister za zdravje odgovoren za funkcioniranje zdravstva, minister sprevrača odgovornost za nefunkcioniranje zdravstva v omenjenih občinah na občine in na direktorje zdravstvenih domov.

Sprašujemo se, koliko časa bo še trajalo to sprenevedanje ministra!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Okt 20, 2006 21:35    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Delo - Sobota, 21.10.2006

Gibanje napada, Bručan se brani, sprememb ne bo

Ni tako nevarno, da bi se zdravniki koncesionarji 'povampirili' v odnosu do pacientov, skrb pa zbujajo nepravilnosti v sistemu – Minister zavrača očitke

Ljubljana – Z novembrskim razpisom programov se bo »delo javnih zdravstvenih zavodov preneslo na koncesionarje v doslej največjem enkratnem obsegu«, je včeraj opozorilo Gibanje za ohranitev javnega zdravstva ter ministra za zdravje Andreja Bručana javno pozvalo, naj odgovori na dileme, ki nastajajo pred bližnjim (letos že drugim) paketom podeljevanja koncesij v zdravstvu. To in niz drugih očitkov je Bručan takoj zavrnil na tiskovni konferenci, sklicani zgolj zaradi navedb gibanja; te naj bi bile po njegovem mnenju zgolj poskus neutemeljenega in neresničnega strašenja in zavajanja slovenske javnosti.
Gibanje – v imenu njegovega kolegija sta na včerajšnji tiskovni konferenci spregovorila nekdanji minister Dušan Keber in Dunja Obersnel Kveder – je med včerajšnjo novinarsko konferenco imelo natanko 33.254 članov, od ministra pa želi izvedeti logistične podrobnosti, povezane z novim paketom podeljevanja koncesij. Minister Bručan, ki vprašanj uradno še ni prejel, pravi, da bo nanje lahko odgovoril tedaj, ko bo znan izid razpisa, obenem pa je namigovanje o poskusih socialnega razslojevanja in divje privatizacije – to je tudi glavni očitek v interpelaciji, na katero bo moral v kratkem odgovarjati – v celoti zavrnil.
Po Kebrovem mnenju je minister kot »glavni promotor zasebne dejavnosti« kot kronski dokaz, da koncesionarji delujejo kot del javne mreže, navajal dejstvo, da tudi oni dobivajo plačilo iz javnih sredstev: »To odseva bodisi neverjetno pomanjkljivost znanja, ali pa pristranskost v prid tistim, ki hočejo participirati na račun javnih sredstev.« Če bi bilo to tako preprosto, bi po navedbah nekdanjega ministra po podobnem receptu lahko ukrepali pri sodnikih ali pri policistih, ki bi jim lahko dali kakšno koncesijo za »pokrivanje« križišča ali dveh.
Očitki gibanja, da zdravniki koncesionarji poskušajo pobirati smetano s sistema in prevzeti tisti del pacientov, ki dela najmanj stroškov, so resni. Sicer Keber zatrjuje, da gibanja ne skrbi, da bi se zdravniki koncesionarji »povampirili v odnosu do svojih pacientov, ko začno delati kot zasebniki; prepričan sem, da še naprej vsak zase dobro delajo, ne izpolnjujejo pa vseh funkcij, ki jih zahteva mreža«. Za to bi po njegovem mnenju morala poskrbeti država, ki pa tega ni storila: »Tako zasebniki delajo za dobiček, imajo hkrati prijavljene gostilne in najrazličnejše druge dejavnosti, kar pomeni, da se denar preliva v osebni dobiček ali v druge dejavnosti, ki nimajo nikakršne zveze z zdravstvom.«
Diana Zajec
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Okt 28, 2006 11:30    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Drugo mnenje
Država, župani in bolnišnice

sobota, 28.10.2006
Tekst: Dušan Keber

Vse svoje odraslo življenje, in to ni tako kratek čas, srečujem v zdravstvu ljudi, ki ponujajo nespremenjene poglede na zdravstveno varstvo in na vlogo bolnišnic v njem. Eden od teh pogledov je, da je bolnišnica edini kraj, kjer je doma prava medicina.

Nekje na začetku moje poklicne poti je obstajala celo resna usmeritev, ki so jo nekateri moji učitelji, prevzeti od dejstva, da je medicina prav v njihovem času opravila velik skok iz srednjega veka v vesoljsko dobo, oznanjali z zatrjevanjem, da so osnovnemu zdravstvu šteti dnevi, saj novi časi ne dopuščajo več ugibanja in "svaštarjenja". Iz tistega časa izvira dilema, ali je boljši splošni zdravnik, ki ve nekaj malega, pravzaprav nič, o skoraj vseh rečeh, ali ozko usmerjen specialist, ki ve zelo veliko, pravzaprav vse, o zelo malo stvareh.

Tudi veliko navadnih državljanov si zamišlja, da je vse, kar potrebujejo, dobra bolnišnica. Po tej predstavi zdravje in bolezen ne pomenita prepletenega trajnega stanja, temveč se izmenjujeta v prekinjenih ciklih: ko pride čas bolezni, je treba imeti na voljo najboljši mogoči servis, kjer ti po hitrem postopku vrnejo zdravje, pri čemer primerjavi s servisom ustreza tudi na videz vse bližja možnost zamenjave izrabljenih telesnih delov. Pogled na bolezen kot na nekaj, kar zajame samo posamezna obdobja našega življenja, je kriv za lahkomiselno ravnanje z zdravjem v vmesnih obdobjih, ko pa zbolimo, ni nobena oprema dovolj dobra, če ni najboljša. Iluzija, da z velikimi vlaganji v najdražje načine zdravljenja lahko ukanimo bolezen, ki se ji nismo posvečali v času, ko bi jo lahko še preprečili ali vsaj ustavili, je navzoča pri vseh razpravah o nameravanih naložbah v bolnišnice. Kakor kupovanje odpustkov za grešno življenje.

Na letošnjih lokalnih volitvah nobeden od županskih kandidatov v Ljubljani ni pozabil omeniti, da se zavzema za gradnjo bolnišnice. Ljubljančane so nameravali obdariti z novim kliničnim centrom, mestno bolnišnico ali vsaj z bolnišnico za dolgotrajno nego. Razlog za to nenadno navdušenje je znan: vlada je v svojih dolgoročnih načrtih že nekaj mesecev pred njimi naznanila, da bo Ljubljana dobila nov klinični center, sedanji pa se bo spremenil v mestno bolnišnico. Zakaj se torej kandidati ne bi usedli na vlak, ki se je domala že začel premikati s postaje?

Po začetnem navdušenju nad vrhunsko opremljenimi templji učenosti in dobe klinične prakse v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pokazalo, da te ustanove ne morejo odgovoriti na vse potrebe ljudi po zdravju, hkrati pa so zelo drage. Zaradi zanemarjanja primarnega zdravstva so začele zevati velike praznine v zdravstveni oskrbi. Nekatere manj "znanstvene" in manj "spektakularne" dejavnosti se niso razvijale, med njimi še posebno preventiva. Poleg tega so bolnišnice postale nevarne ustanove, saj ustvarjajo razmere za razvoj klic, ki so odporne proti vsem antibiotikom, zaradi agresivnih načinov zdravljenja pa so pogosti tudi zapleti. To poleg finančnih vzbuja tudi strokovne dileme o najustreznejših načinih zdravljenja.

Cena in zapleti, ki se povečujejo z vsakim dnevom bivanja v bolnišnici, so pripomogli k skrajševanju ležalne dobe. Ko sem pred tridesetimi leti začel delati v bolnišnici, so bolniki ostajali v njej povprečno več kot tri tedne; danes se je ta čas v Kliničnem centru skrajšal na manj kot teden dni. Vzporedno s tem se povečujejo potrebe po tem, da bolniki dokončajo zdravljenje v domačem okolju. Mišljenje, da je mogoče dobro zdravje naroda vzdrževati na hrbtu bolnišnic, se je pokazalo kot zmotno; pri ljudeh prevladujejo kronične bolezni, pri katerih je sicer med zagoni poslabšanja bolnišnica potrebna, vendar jih je treba obvladovati vsak dan vse življenje, saj je le na tak način mogoče upočasniti njihovo napredovanje in zmanjšati število akutnih poslabšanj. Bolnišnica že dolgo ni več slonokoščeni stolp, ki ne le edini ve, temveč tudi edini zna kaj narediti; vse bolj se kaže potreba po dobri povezavi osnovnega in bolnišničnega zdravstva, ki se ne moreta ukvarjati z bolniki drug mimo drugega, kakor da bi bili različni; gre za iste bolnike in povezana obravnava daje najboljše rezultate in je najbolj učinkovita. Spreminja se tudi način dela v bolnišnicah. Kratkodelujoči anestetiki in nove kirurške tehnike prenašajo vse večje število operacij v dnevne kirurške centre; razvijajo se zamisli bolnišnice brez zidov in bolnišnice na domu. Na področjih, kot so obravnava kroničnih bolnikov in vodenje poroda, se krepi vloga sester, ki postajajo povsem samostojne. Bolnišnica prihodnosti ne bo več takšna, kot jo poznamo danes.

Vsekakor bo potrebovala manj postelj. Njihovo število se že več desetletij nenehno zmanjšuje povsod po svetu, tudi v Sloveniji, vendar s skoraj petsto posteljami na sto tisoč prebivalcev še vedno presegamo povprečje v EU za kakih dvajset odstotkov. Na Švedskem in v Veliki Britaniji zmorejo opraviti delo s tristotimi. Res je, da veliko prebivalcev sili na zdravljenje v Ljubljano, s čimer vlada utemeljuje svojo bistroumno odločitev o novem kliničnem centru: namreč, da Ljubljančani v primerjavi z drugimi prebivalci teže pridejo v bolnišnico. Res je, da so druge bolnišnice precej manj napolnjene kot Klinični center, vendar je tudi ljubljanska preskrbljenost z bolniškimi posteljami impresivna: več kot tri tisoč postelj bi na Švedskem zadoščalo za milijonsko mesto. Dovolj, da z njimi in ne z novimi posteljami rešimo vprašanje mestne in univerzitetne bolnišnice, pri čemer nisem prepričan, da je njuna funkcionalna ločitev sploh potrebna. Bi pa verjel dobrim argumentom. S hitrejšim sledenjem trendom, ki vladajo v svetu, bi ostalo tudi veliko postelj za dolgotrajno nego. Še zlasti, če bi država, ki je ustanoviteljica bolnišnic, začela razmišljati, kaj je treba ukreniti, da bi ljudje bolj zaupali bolnišnicam v lastnih krajih. Morda pa jih bo zaprla, ko bomo imeli v glavnem mestu zmogljivosti za dva in ne le za milijon prebivalcev. Ali pa oddala v nepridobitni najem zasebnikom, ki bodo nemudoma skušali odvzeti denar novi javni bolnišnici.

Podobno kot za vojsko in generale tudi za zdravstvo velja, da je preveč pomembna stvar, da bi ga prepustili samo zdravnikom, zlasti če gre za take, ki desetletja dolgo statično gledajo na probleme zdravstva kot na pomanjkanje bolnišničnih zmogljivosti. Njihov recept bo povečal stroške in neučinkovitost zdravstva ter zmanjšal obseg zdravstvenih pravic. Ostaja tolažba, da se vsaka neumnost ne uresniči vselej.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Ned Okt 29, 2006 18:11    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Večer, 28.10 2006


Nekateri niso bili pri zobozdravniku že petnajst let

Vsi ptujski pediatri so koncesionarji, ki sodelujejo z zdravstvenim domom - Če bi s koncesionarji dobili še dodatne zdravstvene programe, bi bili na Ptuju veliko bolj zadovoljni - Zavarovalnica za pacienta na leto nameni zgolj 12 tisoč tolarjev, to sta dve zobni zalivki

Gibanje za ohranitev javnega zdravstva in Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije sta sredi tedna na Ptuju pripravila okroglo mizo, na kateri so pobudnice gibanja spregovorile o namenih gibanja, obenem pa prisluhnile ptujskim izkušnjam s podeljevanjem koncesij, saj je prav tukaj število koncesionarjev v samem slovenskem vrhu.

"Razmerje med javnim zdravstvom in koncesionarji je pri nas 58 proti 42 odstotkov, kar je v Sloveniji, kjer sicer beležimo v povprečju 20-odstotni delež koncesionarjev, zelo velik odstotek," je uvodoma povedala Metka Petek Uhan, direktorica ptujskega zdravstvenega doma, in poudarila, da jih bolj kot omenjeno razmerje skrbi izgubljanje programov in izvajalcev.

"Pokrivamo območje s 70 tisoč prebivalci, naša dejavnost je zelo razvejana, smo pa tudi učna baza za študente obeh medicinskih fakultet in Visoke šole za zdravstvo iz Maribora. Tačas nas je v zdravstvenem domu zaposlenih 199 delavcev, od tega 24 zdravnikov in 16 zobozdravnikov, in zdaj se že ubadamo s premalo programi, da bi lahko zaposlili vse zobozdravnike, ki nam po številu prebivalcev sicer pripadajo in bi se pri nas tudi želeli zaposliti. V okviru ptujskega zdravstvenega doma deluje še 56 odstotkov otroškega in mladinskega zobozdravstva in le 28 odstotkov zobozdravstva odraslih, je pa zato vsa specialistična dejavnost na področju zobozdravstva organizirana pri nas. Zdravstveno varstvo odraslih je v 46 odstotkih v rokah koncesionarjev, posebnost v Sloveniji pa je zagotovo, da v okviru našega zavoda ne deluje niti en otroški zdravnik, pač pa so se vsi odločili za koncesije. Zdravstveno varstvo žena je v 61 odstotkih organizirano v okviru zdravstvenega doma, podobno je s področjem medicine športa in dela. S koncesijami smo se pri nas srečali tudi pri patronaži, ki tako deluje v treh odstotkih," predstavlja podatke Petek Uhanova, ki najpogostejši vzrok za odločitve zdravnikov, da si pridobijo koncesije vidi v nagrajevanju zdravnikov v okviru javnih zavodov, obenem pa meni, da konkurenca nikakor ni slaba, a je vendarle treba natančno opredeliti, kako in kaj, ter dodala, da so se v ptujskem zdravstvenem domu z zdravniki koncesionarji po večini kar znali dogovoriti za dobro sodelovanje.

Z javnimi razpisi do koncesionarjev?

Da je skupni cilj vseh, ki so se pridružili Gibanju za ohranitev javnega zdravstva, zagotavljanje kakovostnega zdravstvenega varstva in solidarnosti, je v imenu Kolegija odbora gibanja omenjala Nevenka Lekše, ter še, da so zbrali že 36 tisoč podpisov v podporo svojemu gibanju. Anka Tominšek je v imenu upokojencev in kot članica gibanja menila, da sicer ni nič slabega, če javnemu zdravstvu ob bok postavimo konkurenco, ne bi pa smeli dovoliti, da se zdravstveni domovi izpraznijo. "Koncesije bi se morale podeljevati na osnovi javnih razpisov, vzpostaviti pa bi bilo treba tudi nadzor nad delom koncesionarjev," je menila Tominškova, ki kar ne more razumeti, da vodstva zdravstvenih domov ne soodločajo pri podeljevanju koncesij in da si sama težko predstavlja, da zdravnike za pridobitev koncesije motivira kaj drugega kot zaslužek. Članica gibanja Dunja Obersnel Kveder se je v svoji razpravi zavzela za transparentnost razpisov, krepitev javne zdravstvene mreže in skupno delo v korist ljudi. Silva Gorjup, zagovornica interesov upokojencev s Ptuja, je opozorila na socialno-zdravstveni položaj 17 tisoč upokojencev, saj jih kar 70 odstotkov med njimi prejema pokojnine, ki so nižje od 100 tisoč tolarjev. "Premalo je obiskov zdravnikov pri naših upokojencih, tudi patronažne sestre jih ne obiskujejo, čeprav je to celo zapisano v dokumentih.

Robert Čeh, direktor ptujske bolnišnice, je gibanje označil kot gibanje proti zasebništvu, ne pa tisto, ki se zavzema za ohranitev javnega zdravstva in ocenil, da ni strahu pred popolno privatizacijo v zdravstvu ter predlagal, da je treba tistim, ki zdravstvene storitve v zares zasebnih ambulantah lahko plačajo, to tudi omogočiti. Da razmere v javnih zdravstvenih domovih vendarle niso tako dobre, kot se prikazujejo, je menilo kar nekaj ptujskih zdravnikov, ki so že pred leti zaprosili za koncesije, s svojimi ambulantami pa so se v zadnjih letih približali prebivalcem na podeželju. Verjeli ali ne, je razlagala Alenka Krabonja, zobozdravnica v haloški občini Videm, ljudje tudi petnajst let niso bili pri zobozdravniku, zdaj prihajajo, a so tu spet nove težave, saj zavarovalnica za pacienta na leto nameni zgolj 12 tisoč tolarjev in to sta dve zobni zalivki. Da bo treba v prihodnje poskrbeti za ohranitev pravic zavarovancev, ob tem pa se zavzeti za širitev zdravstvene mreže, poskrbeti za kakovosten nadzor dela tako koncesionarjev kot javnih zavodov in naposled doreči, kdo vse tvori zdravniški tim, bi lahko zapisali za zaključek ptujskega pogovora o ohranitvi javnega zdravstva.


Slavica Pičerko Peklar
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Nov 24, 2006 22:21    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Delo - Petek, 24.11.2006

Zdravstvo ni tržno blago, kot so čevlji ali plašč

Gibanje za ohranitev javnega zdravstva je dobilo podporo več sindikatov in zveze društev upokojencev – Posledice privatizacije zobozdravstva

Nova Gorica – Na Goriškem se je več sindikalnih organizacij in društev upokojencev očitno odločilo, da bo podprlo junija letos ustanovljeno Gibanje za ohranitev javnega zdravstva. Dva sindikata v regijski Splošni bolnišnici Dr. Franca Derganca (sindikat zdravstva in socialnega varstva ter sindikat delavcev v zdravstveni negi), sindikata azbestnih bolnikov v novogoriški in briški občini, območna organizacija ZSSS Posočje in Pokrajinska zveza upokojencev Severnoprimorske regije so skupaj z gibanjem v Novi Gorici pripravili okroglo mizo. V razpravi so sodelovali tudi predstavniki nekaterih novogoriških zdravstvenih zavodov.
Udeležencem so člani Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, Nevenka Lekše, Dušan Keber, Samo Hrvatin in Jelka Mlakar, natančneje predstavili ugotovitve, načela in namene gibanja. Poudarili so, da gibanje, ki ga je doslej s podpisi podprlo že približno 44.000 prebivalcev Slovenije, utemeljeno nasprotuje privatizaciji in komercializaciji zdravstva brez soglasja državljanov. Glavni namen gibanja je, da zagotovi varno, kakovostno in solidarnostno zdravstveno varstvo tudi za prihodnje rodove, je povedala Nevenka Lekše.
Opozorila je, da zdravstvo ni tržno blago, kot so čevlji ali plašč, in ga zato – kljub kapitalističnem sistemu – ni mogoče v celoti podvreči trgu. Kritiki, češ da zdajšnji minister za zdravje pospešeno podeljuje koncesije zasebnikom in tako preusmerja javni zdravstveni denar v dobiček posameznikov, se je pridružil nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. Po njegovem mnenju je podeljevanje koncesij, tudi zadnjih petdesetih v ponedeljek ponoči, prava burka. »To je divja privatizacija, povezana s korupcijo,« je opozoril in ugotovil, da država ne bo imela več vzvodov za popravek, ko bodo vsi zdravniki zasebniki. Zdravstveni domovi, o katerih je minister Andrej Bručan dejal, da so zastareli, morajo res marsikaj izboljšati, vendar jih zaradi nekaterih slabosti ni treba ukinjati. Dušan Keber je zavrnil še očitke na račun gibanja, češ da je demagoško in da zavaja javnost z opozorili o posledicah zdajšnje privatizacije zdravstva.
V razpravi sta se oglasila tudi nekdanji direktor novogoriškega zavoda Zdravstveni dom – Zobozdravstvo Rafael Podobnik, dr. stom., in zdajšnji direktor zavoda Zdravstveni dom – Osnovno varstvo Marjan Pintar. Na Goriškem so namreč edini v Sloveniji ohranili dva, torej ločena, javna zdravstvena zavoda. Rafael Podobnik je spomnil, da je že skoraj pred osmimi leti spodbudil javne polemike o podeljevanju koncesij v zobozdravstvu, ko je nasprotoval nekaterim odločitvam v novogoriški in šempetrsko-vrtojbenski občini in opozarjal na negativne posledice. Zdaj so posledice očitne: dve zobozdravstveni ambulanti manj, dolga čakalna doba na operacijo dlesni (štiri leta), ukinitev preventivne dejavnosti in krčenje naložb. »Zavod je takrat pet let vlagal svoj denar (kar 100 milijonov tolarjev) v naložbe, zdaj pa vsaka naložba potisne zavod v izgubo.«
Marjan Pintar je menil, da so pogledi direktorjev zdravstvenih zavodov na privatizacijo in podeljevanju koncesij ter na učinke zelo različni. Še huje je, ker ni natančnega odgovora na vprašanje, kakšno bo zdravstvo potlej. »Ponujajo nekaj, kar bo evropsko in ceneje. Vendar je zasebno zdravstvo glede na stroške prav tako drago, kot je javno; resnih analiz in dokazov za nasprotno ni,« je opozoril.
Analiza evropskega zdravstva (ki jo je v razpravi predstavil tudi Dušan Keber) kaže, je poudaril Pintar, da ima Slovenija glede na vloženi denar v javno zdravstvo najboljše rezultate. »Ne vem, zakaj potem rušimo zdajšnji sistem,« je dejal. Opozoril je na očitno razliko med javnim in zasebnim zdravstvom: »Zasebni koncesionarji so za svoje delo bolje plačani kot zdravniki v javnem zavodu.« Zato bo v javnem zdravstvu, da bi ga ohranili, treba zagotoviti primerljive pogoje za delo, je opozoril direktor novogoriškega Zdravstvenega doma – Osnovno varstvo.
Slavica Crnica
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sob Dec 02, 2006 07:18    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Delo: 2. 12. 2006
Izjava dneva
Sob 02.12.2006
»Če želijo člani Gibanja za ohranitev javnega zdravstva res nagajati ministru, bi morali biti vsaj bolj profesionalni, nasprotno pa so v svojih nastopih zelo diletantski.«
Konrad Kuštrin, novi stari predsednik FIDES, je bil piker do kritikov zasebništva v zdravstvu, ki opozarjajo na razslojevanje državljanov zaradi podeljevanja koncesij.
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sob Dec 02, 2006 15:44    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Člani Gibanja za ohranitev javnega zdravstva so pa res zanimivi patroni. Program na svoji spletni strani imajo nastavljen tako, da ni mogoče oddati mnenja, če ta hkrati ne pomeni tudi glasu podpore, čeprav je na prvi pogled videti drugače.
Pa naj jim bo. Žrtvovala sem en glas podpori gibanju, da sem lahko oddala mnenje.
http://www.ohranimo.si/komentar.php?p=15


Žrtvovala bom celo en glas podpore vašemu gibanju, saj imate program nastavljen tako, da brez tega ni mogoče oddati mnenja – zato pa imate že nekaj časa objavljene samo glasove podpore. Torej me pri preverjanju glasov podpore prosim izbrišite.

Jasna Tekauc Gojznik, glavna medicinska sestra patronažne službe v Žalcu, kot je bilo razumeti tudi vrhunska specialistka za zdravljenje ran, ki se ji pri delu ni in se ji tudi ne more nikoli zgoditi nič nepredvidljivega, je v oddaji Tednik, 30. novembra ponosno izrazila svojo brezmejno vdanost Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva in pa seveda tudi načelom Gibanja za ohranitev javnega zdravstva.
Kadar vodilna medicinska sestra zlorabi stisko bolnika in z njim javno manipulira z namenom blatenja in obračunavanja osebnih nesoglasij z lastnimi kolegicami, je to še en dokaz več, da smo več kot upravičeno zbežali iz javnih zdravstvenih zavodov.
Ne vem, kaj je vodilo omenjeno kolegico do izbire tako skrajno neetične metode promocije same sebe oziroma dela v javnih zdravstvenih zavodih. Je bila to slepa predanost nekim načelom ? Ali morda strastno sovraštvo do kolegice ? Mogoče neobvladljiva sla po oblasti, po vodilni funkciji, ki ji z uvajanjem zasebništva gotovo počasi polzi iz rok ? Ali pa mogoče strah, da se bo morala nekega dne sama spoprijeti s takim načinom dela ?
Karkoli je že bilo povod temu dejanju, ki ni v čast celotni stroki zdravstvene nege in pomeni grobo kršitev načel Kodeksa etike medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, je dejstvo, da zanj ni opravičila. Zato seveda pričakujemo, da bo gospa Jasna Tekauc Gojznik zasebnim patronažnim medicinskim sestram in javnosti to pojasnila ter se nam tudi javno opravičila.
Ne poznam kolegice, ki je bila na tako grd način ožigosana in ne vem, kaj je pri vsem povedanem resnica. Dejstvo pa je, da se vsi zdravstveni delavci, tako zasebniki kot tisti v javnih zdravstvenih zavodih, občasno pri svojem delu soočamo s podobnimi situacijami, a jih znamo rešiti korektno in profesionalno, predvsem pa jih ne zlorabljamo sebi v čast in slavo.
Delo z bolniki je specifična, zelo zahtevna dejavnost, ki včasih kljub velikim naporom ne rodi pričakovanih rezultatov, ker nanje vplivajo brezštevilni dejavniki, na katere nimamo vpliva. Nepredvidljivosti in določeni stopnji tveganja smo pri svojem delu torej izpostavljeni vsi izvajalci zdravstvenih storitev, zato je prav, da z največjo mero profesionalnosti in dobrega sodelovanja, tudi med javnim in zasebnim, ta tveganja čim bolj omejimo, v dobro našim bolnikom in sebi.
Način, ki ga je izbrala Jasna Tekauc Gojznik prispeva zgolj k nestrpnosti in neznosnim medsebojnim odnosom, zato ga upravičeno obsojamo.
Prispevek v Tedniku prav tako ni v čast novinarski etiki, saj situacijo prikazuje enostransko, z jasnim namenom oblatiti zasebne patronažne medicinske sestre in druge zasebnike v zdravstvu in varovancem vliti nezaupanje v naše delo.
Glede na diletantske nastope članov Gibanja za ohranitev javnega zdravstva ( Konrad Kuštrin: Delo: 2. 12. 2006), bi človek pričakoval, da bo slovenska družba končno dojela nesmisel tega gibanja in podprla tiste izvajalce zdravstvenih storitev, ki svoje delo v javnem zdravstvu opravljajo profesionalno, z vso odgovornostjo do sredstev, ki jih v ta namen prejemajo, ne glede na to, kakšen je njihov pravni status.
Nazaj na vrh
stanka



Pridružen/-a: Ned Feb 2006 20:41
Prispevkov: 171
Kraj: Limbuš, Maribor

PrispevekObjavljeno: Ned Dec 03, 2006 19:47    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

www.ohranimo.si

Stanka Krajnc | 03.12.2006 19:45:52
NE ŽELIM, DA JE MOJE MNENJE POVEZANO Z GLASOM PODPORE! Spoštovani, ali je zgolj naključje, da so ustanovitelji in mnenjski voditelji Vašega gibanja ljudje, ki večinoma že desetletja lepo živijo na račun javnega zdravstva in njegovih delavcev in to na dobro plačanih vodilnih funkcijah? Vsekakor Vas razumem, da Vam prijaznejša in dostopnejša konkurenca krade varna in dobro plačana delovna mesta, ki nikoli niso slovela tudi po tem, da bi bila delovno ne vem kako zahtevna. Zelo me tudi skrbi, da Vaše gibanje na celotnem področju zasebne zdravstvene dejavnosti ne najde kakšne pozitivne lastnosti. Ali so stvari res tako ćrno - bele? Ali so ljudje, ki koristijo storitve zasebnega zdravstva, neumni in potrebujejo razsvetljenje z Vaše strani, da bodo spregledali, kako jih pohlepni zasebniki goljufajo?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran 1, 2, 3  Naslednja
Stran 1 od 3

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS