Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Gibanje za ohranitev javnega zdravstva
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
majda n



Pridružen/-a: Sre Apr 2006 20:48
Prispevkov: 342

PrispevekObjavljeno: Pon Dec 04, 2006 16:57    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

http://www.ohranimo.si/komentar.php?p=15
Majda Nešić | 04.12.2006 16:13:23
Več kot očitno je, da je prispevek v Tedniku sledil predvsem načelom Vašega gibanja. Zaznamuje ga predvsem to, da je pristranski, neprofesionalen, z očitnim namenom oblatiti zasebništvo. Nedopustno je tudi s strani novinarja, da je v prispevku predstavljena samo ena stran, kar pa Vam zagotovo ustreza. Vedite, da so na drugi strani zelo zadovoljni, dobro in maksimalno oskrbljeni varovanci, a to Vas očitno ne zanima. Ravnanje gospe Jasne Tekavc Gojznik pa je skrajno neetično in nekorektno. Po vsem tem bo težko pogledala v oči svojim stanovskim kolegicam. Domnevno neodgovorno in nestrokovno delo obsojamo tudi same, se pa to rešuje na povsem drugačen način. Prizadete smo tako na osebni, kot na profesionalni ravni, zato pričakujemo javno opravičilo.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Dec 20, 2006 21:03    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Slovenske novice - Sreda, 20.12.200


Keber se giblje, Janša komentira

Nekateri kot da se niso pripravljeni sprijazniti, da je interpelacije o delu ministra za zdravje že konec — Zakaj člani Gibanja za ohranitev javnega zdravstva ne nastopajo v oblačilih opozicije? — So okrogle mize kaj manj kvadratne, če jih organizirajo stranke?

Že nekaj časa smo priča ostrim (izrazito populističnim) nastopom predstavnikov tako imenovanega Gibanja za ohranitev javnega zdravstva (GOJZ), ki ga vodi kakor politično neodvisni oziroma domnevno le še strokovni nekdanji minister za zdravje, eden od piscev manifesta Kacinovega LDS dr. Dušan Keber.
Neodvisni propagandmejkerji
Med najbolj zagnanimi šovmejkerji tega gibanja pa ni samo dr. Keber: kje pa, v njegovih vrstah so še dr. Maca Jogan, ki je kandidirala za ljubljansko svetnico na listi SD, dr. Spomenka Hribar, ki je postala članica Programskega sveta na predlog Kučanovega Foruma 21, dr. Vlado Miheljak, domnevno nepristranski notranjepolitični analitik, ki je bil imenovan v Programski svet RTVS na predlog LDS, pa Vinko Gobec, ki je na evropskih volitvah 2002 kandidiral na skupni listi LDS in SD, nekdanja poslanka in članica Ženskega foruma (ZL)SD dr. Mateja Kožuh Novak in, točno, še ena, še razvpitejša članica Ženskega foruma (ZL)SD Sonja Lokar, Nevenka Lekše, vplivna članica SD in resda tudi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, nekdanja piarovka ministra Kebra Bojana Leskovar, dr. Jože Mencinger, ki je sicer na letošnjih lokalnih volitvah za ljubljanskega mestnega svetnika naključno kandidiral na listi LDS ... da niti ne naštevamo naprej. Kot da bi se bil zdajšnji vrh LDS povezal s tisto frakcijo SD, ki ni prav pretirano naklonjena tvorni opozicijski drži Boruta Pahorja, in bi se bila dogovorila, da za učinkovitejšo dnevnopolitično propagando ustanovita takšno parastrankarsko gibanje. Zakaj vodstvo Gibanja preprosto ne pove, da v bistvu zastopa le najradikalnejša stališča LDS in SD? Mar ne bi bilo korektneje in bolj transparentno?
Skratka, prav včeraj je tako imenovano Gibanje v Trbovljah pripravilo okroglo mizo s skoraj samoumevnim naslovom Ohranimo javne zdravstvene zavode. Res je, na to okroglo mizo je tokrat vodstvo GOJZ prvič povabilo tudi zdajšnjega ministra za zdravje, četudi so ga (mag. Andreja Bručana) strankarski kolegi prirediteljev okrogle mize pred komaj nekaj dnevi poskušali razrešiti na seji državnega zbora.
Trboveljska okrogla zaseda
Kavalirsko? Mogoče na prvi pogled, minister Bručan se je moral v Trbovljah spet zagovarjati – kot da bi šlo le za nadaljevanje interpelacije – in pojasnjevati, da ne zagovarja uničenja javnega zdravstva, da res ne namerava amerikanizirati slovenskega zdravstvenega sistema, da se sicer zavzema za vzpostavitev marsikje v tujini že uspešno preizkušenega javno-zasebnega modela zdravstva, da pa je okrog 100 koncesij, ki so v pristojnosti lokalnih oblasti in so bile zasebnikom podeljene v zadnjih dveh letih, zdajšnja vlada podedovala od prejšnjega ministra, torej od dr. Kebra itn.
In? Komentarji in namigovanja, ki smo jih lahko slišali in brali po okrogli mizi, so bili kljub temu še najbolj podobni ritmičnemu zvoku tamtamov: »Zdajšnji minister si je izmenjal očitke s člani Gibanja. Razprava na okrogli mizi ni ponudila odgovora na nobeno odprto vprašanje. Bo novi sistem zdravstva, ki ga zagovarja Bručan, razslojil Slovence? Mar podeljevanje koncesij ne pomeni privatizacije zdravstva? Zakaj razpada sistem slovenskega zdravstva?«
Za nameček – kot da bi nas od prihodnjih parlamentarnih volitev ločila le dva meseca ali celo manj – so člani Gibanja na predsednika vlade Janeza Janšo naslovili tudi poziv, naj nemudoma ustavi nadaljnje podeljevanje koncesij. Legitimen poziv, kajpak. Okrogla miza v Trbovljah je bila očitno (za to) še kako priročna pretveza.
Precej nenavadna gibanja
Ni nobenega dvoma, predvolilni strategi zdajšnje opozicije so očitno že ocenili, da bodo najlaže navrtali luknje v trup vladne ladje s tem, da bodo volilcem iz dneva v dan prišepetavali, da so v zadnjih dveh letih ogrožene socialne pravice, da nam jih novi oblastniki zavedno in namenoma krčijo in kratijo, da bo »ta vlada« uničila tako rekoč vse (šolstvo, pravosodje, zdravstvo, medije, kmetijstvo), le kriminala in korupcije menda ne.
Nič čudnega, skratka, da se je (v včerajšnjem intervjuju na TVS) na kampanjo Kebrovega Gibanja posredno odzval celo predsednik vlade: »... gre za poskus, da se neki normalni ukrepi, ki imajo za namen izboljšati učinkovitost zdravstvenega sistema, razglašajo na nekaj, kar niso. (...) In tudi ta gibanja, ki so se oblikovala v neko gibanje za ohranitev javnega zdravja, so precej nenavadna, ker v tem gibanju najdemo imena, ki so eklatantno politična. (...) Ne bi se smelo s tem toliko manipulirati, kot se je manipuliralo v času interpelacije zoper ministra za zdravje.«
Drži. Zakaj različni strankarski veljaki (iz SDS, LDS in NSi ali iz SD, SLS, DeSUS, SNS) raje ne organizirajo vedno okroglih miz kot tisto, kar konec koncev so, kot predstavniki te ali one politične stranke, ki nekaj zagovarjajo in navdušeno podpirajo, z nečim drugim pa se pač ne strinjajo?
Jadran Vatovec
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
majda n



Pridružen/-a: Sre Apr 2006 20:48
Prispevkov: 342

PrispevekObjavljeno: Čet Dec 21, 2006 15:35    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pisma bralcev, Večer, 18.12.2006

Sindikati kritični do koncesionarjev

V članku dne 29.11.2006 predstavnica sindikata Lučka Böhm poudarja, da sta javno in zasebno zdravstvo v neenakopravnem položaju. Pri tem sindikalistka meša in nepravilno uporablja pojma javno in zasebno zdravstvo. Javno zdravstvo namreč vključuje javne zdravstvene zavode, bolnišnice in zdravstvene domove (ZD) kot državni del javnega zdravstva in zasebne izvajalce koncesionarje kot zasebni del javnega zdravstva.
Če je avtorica mislila na neenakopravnost med državnim in zasebnim delom javnega zdravstva, lahko predstavnici sindikata le pritrdimo. Državni del je namreč vedno v privilegiranem položaju. Javni zavodi občinam ne plačujejo najemnin, čeprav jo sami zasebnikom zaračunavajo in so tako v dvojni finančni prednosti. Lahko kandidirajo za sredstva občin, medtem ko mora zasebnik podpisati, da za svoje delovanje ne bo zahteval občinskih sredstev. Investicije v prostore in opremo v državnih zavodih izvajajo tudi (v nekaterih primerih pa predvsem) občine in država. Sredstva, ki jih v okviru javne službe prejmejo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje, niso obdavčena tako kot pri koncesionarjih. Ker je to največji delež prihodkov, pomeni to davčno darilo bistveno prednost pred zasebnimi izvajalci.
Tudi očitek o podeljevanju koncesij brez pravil igre in strategije ne drži, njihovo podeljevanje poteka v skladu z veljavno slovensko zakonodajo, ki že od leta 1992 omogoča zasebno delo v zdravstvu. Trditev gospe Lučke Böhm o varčevanju zasebnikov koncesionarjev pri laboratoriju je neosnovana, neargumentirana, izrečena na pamet in govori o popolnem nepoznavanju postopkov obravnave bolnikov. Laboratorij je zdravniku v pomoč pri njegovem delu in ga enostavno mora opraviti.
Zdravniška zbornica ugotavlja, da imajo vsi izvajalci premalo sredstev za laboratorij, tudi zdravniki v zdravstvenih domovih. Tudi vodstva zdravstvenih domov svoje zaposlene vselej opozarjajo na racionalno porabo. Očitek nekaterih direktorjev zdravstvenih domov, da zasebni zdravniki koncesionarji, ki so bili prej zaposleni v njihovem zdravstvenem domu, zdaj opravljajo manj laboratorijskih preiskav, temelji na podatkih iz laboratorijev teh zdravstvenih domov. Ko je bil zdravnik zaposlen v ZD, so natančno vedeli, koliko sredstev je porabil za laboratorij. Zdaj tega ne vedo več, ker ZD ne dela vseh preiskav in jih zasebni zdravnik naroča v več različnih laboratorijih. To počne tudi zato, ker so preiskave v zasebnih laboratorijih cenejše kot v laboratorijih »neprofitnih« zdravstvenih domov. S tem lahko bolniku omogoči več preiskav.
Pred podpisom pogodbe o zaposlitvi pri koncesionarju je vsak potencialni sodelavec seznanjen s pogoji dela in plačilom. Sam se odloči, ali bo ponujeno delo sprejel in ali pa bo ponujeno pogodbo podpisal. Pogodbe so pripravljene v skladu s kolektivnimi pogodbami in drugimi določili ter so najmanj tako ugodne kot v javnih zavodih.
Država in ZZZS sta določila standarde kadra, ki ga je treba zaposliti v določeni dejavnosti. Koncesionarji zaposlujemo priznano število kadra, in sicer praviloma najprej ponudimo zaposlitev svojim dosedanjim sodelavcem, nato pa kader iščemo širše.
Za večinsko dejavnost splošne medicine je priznana srednja medicinska sestra oziroma zdravstveni tehnik in tudi ZD- jih dela pri splošnih zdravnikih samo ena srednja sestra. Preostali kader je priznan v obsegu manj kot pol človeka, kar pomeni, da te storitve (čiščenje, računovodstvo..) naročamo pri ustreznih servisih. Javni zavod, ki vodi ustrezno kadrovsko politiko, bi moral kot dober gospodar ponuditi čim več kakovostnih storitev svojega kadra za ustrezno plačilo tudi koncesionarjem. S tem bi rešil problem kadra, ki je na ravni enega izvajalca priznan v obsegu manj kot celega človeka.
Sindikati bi morali z ustreznim odnosom do koncesionarjev poskrbeti, da bi ti zaposlili svoje dosedanje sodelavce. Žal pa se pogosto dogaja ravno nasprotno in z zastraševanjem pred koncesionarji odvrnejo sodelavca od sprejema službe pri koncesionarju. Zasebnik je potem prisiljen poiskati kader drugje in tako ne more biti odgovoren za presežek kadra v tem javnem zavodu.
Članek ocenjujemo kot ponavljanje že večkrat slišanih očitkov. Tisti, ki jih ponavljajo, se o njihovi utemeljenosti ne prepričajo niti pri bolnikih niti pri koncesionarjih, ker bi ugotovili da so neresnični, in bi s tem izgubili »argumente« za napadanje koncesionarjev, s tem pa tudi smisel svojega gibanja. Ponavljajo jih isti ljudje- v imenu sindikatov, v imenu gibanja za ohranitev javnega zdravstva pa še v katerem drugem. Slišati jih je tudi od ljudi, ki imajo hkrati pomembne položaje v organih zavoda za zdravstvena zavarovanje Slovenije, kar je novost in dokaj neobičajen pojav.

Franc Šuta, dr.med.,
Predsednik Regijskega odbora zasebnih zdravnikov pri ZZS
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Čet Dec 28, 2006 18:04    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Dnevnik, 23. 12. 2006

Zlato iz svinca


Tekst: Dušan Keber

Ne vem, s čim bi lahko primerjal neomajno vero neoliberalnih ekonomistov, da je za zdravstvene sisteme edina rešitev, da prevzamejo metode trga in tako vzpostavijo naravno stanje stvari, po katerem zdravstvena storitev ni socialna storitev, temveč zasebna dobrina, ki jo je mogoče kupiti.
To prepričanje, da se bo trg izkazal tudi v zdravstvu, spominja na večstoletne napore alkimistov, ki so bili kljub večnim neuspehom prepričani, da je mogoče spremeniti svinec v zlato. Morda pa so deterministi prepričani, da se ves svet giblje po vnaprej določeni poti do končne neizogibnosti - trga, ki z nevidno roko ureja vse človeško bivanje in nehanje - in da se skladno s tem tudi zdravstveni sistemi vseh vrst neizogibno stekajo v enoten tržni model. Tu najdemo podobnosti z razmišljanjem njihovega največjega sovražnika Marxa, da se bo zgodovina končala s končnim rezultatom: komunistično državo, ali z zelo svežo tezo Fukuyame iz njihovega ideološkega tabora, da se konec zgodovine dogaja prav zdaj z neoliberalno državo; najbrž je boljša informiranost kriva, da se druga teza razkraja celo hitreje od prve. Treba je občudovati predrznost teh ekonomskih alkimistov, manj pa njihovo znanstveno poštenost, da vztrajno trdijo nekaj, kar se ni potrdilo še niti enkrat, pač pa vsi dokazi govorijo nasprotno.

Leta 1999 sta znanstvenika s Harvarda objavila uvodnik v najbolj znani zdravstveni reviji na svetu New England Journal of Medicine, da so profitne bolnišnice za 3 do 11 odstotkov dražje kot neprofitne, da zaposlujejo manj sester, da opravljajo manj brezplačnega dela v dobrodelne namene in da opravijo manj storitev za bolnike, pač pa imajo precej večje stroške z administracijo in vzdrževanjem. Daleč najbolj osupljiv podatek pa je bil, da je kakovost profitnih bolnišnic slabša kot v neprofitnih: umrljivost v zasebnih neprofitnih bolnišnicah je za 7 odstotkov manjša, v učnih bolnišnicah pa kar za 25 odstotkov manjša kot v zasebnih profitnih bolnišnicah. Druge študije so pokazale več zapletov v bolnišnicah, ki delajo za dobiček. V državi, ki daje za zdravstvo daleč največ med vsemi državami, je umrljivost mladih sladkornih bolnikov petkrat večja kot v državah EU. Harvardska avtorja sta ugotovila, da so profitne bolnišnice manj kakovostne od neprofitnih pri slehernem od štirinajstih kazalcev, ki sta jih izbrala za študijo. Njun sklep je bil, da je interes zasebnih lastnikov povečevanje dobička, ne pa zmanjševanje stroškov, in da profitna medicina spreminja zdravnike in sestre v orodja Wall Streeta, bolnike pa v donosno blago. "Investitorji ne smejo imeti dobička od trpljenja. Profitne bolnišnice in zavarovalnice bi morali prepovedati."

Škodljive posledice privatizacije najdemo povsod. Avstralija je po vzoru Kanade šele leta 1974 uvedla javno zdravstveno zavarovanje, vendar je zaradi pritiska zdravnikov dopustila hibridni sistem javnih in zasebnih izvajalcev. V devetdesetih letih so zaradi naraščajočih stroškov zdravstva dopustili, da so številne javne bolnišnice prešle v lastništvo profitnih korporacij. Ob tem so javne ustanove trpele posledice manjšega financiranja, obenem pa so jim zasebne prepuščale hujše bolnike. Zasebne bolnišnice na primer sploh niso imele intenzivnih oddelkov. Čakalne dobe so se dramatično povečale. Kljub tem pritiskom je javni sistem vzdržal in Avstralci so spoznali, da lahko dobijo primerljivo ali boljšo oskrbo v javni ustanovi. Število ljudi z zasebnim zavarovanjem se je zmanjšalo s 70 na 30 odstotkov. Na prelomu tisočletja so zasebne zavarovalnice in bolnišnice prišle v finančno krizo in konservativna vlada jih je rešila z davčnimi olajšavami. Trenutno zasebni sistem deluje samo zaradi več kot dve milijardi dolarjev težke podpore iz javne blagajne. Denar davkoplačevalcev pomaga, da se bogatejši državljani lahko zdravijo v zasebnih bolnišnicah! Nedavna analiza je pokazala, da so zasebne bolnišnice vsaj za 10 odstotkov dražje od javnih, po kakovosti pa so v najboljšem primeru primerljive.

Švedska, kjer je javno zdravstvo ena od temeljnih vrednot, je pod konservativno vladavino pred osmimi leti začela z omejeno privatizacijo in prodajo zdravstvenih ustanov kljub nasprotovanju javnosti. Ob tem se je razvilo zasebno zavarovanje, to pa je vzpostavilo dve vrste državljanov: hitro vrsto za tiste z več denarja in počasnejšo za druge. Poleg tega udarca pravični dostopnosti se kažejo tudi druge razpoke: problemi z urgentno dejavnostjo so bili tolikšni, da so morali z zakonom prepovedati njeno privatizacijo. Seznami čakajočih so se podaljšali, namesto da bi se skrajšali, napovedanih prihrankov pa ni od nikoder. Nasprotno, izgube so iz leta v leto večje in večina analitikov meni, da jih v največji meri povzroča prav uvajanje tržnih načel v javne sisteme.

Celo ekonomisti - razen alkimistov, ki dokazujejo, da pravila trga veljajo tudi takrat, ko ne veljajo - dopuščajo izjeme od pravila in te izjeme imenujejo "tržna napaka". Analitiki zdravstvenih sistemov pravijo, da je zdravstveno varstvo najboljši primer te napake. Njihov sklep je, da je uvajanje tržnih mehanizmov v zdravstvo recept za katastrofo. To res ni presenečenje. Nekdo, ki potrebuje dializo, je v mnogo bolj zapletenem položaju kot tisti, ki kupuje hamburger ali prenosni telefon.

Odnos med zdravnikom in bolnikom temelji na zaupanju in ga ni mogoče primerjati z odnosom med trgovcem in kupcem. Zdravnik je bolnikov svetovalec pri odločitvah, kakšno zdravljenje potrebuje, in hkrati nekatere storitve tudi izvaja. Poskrbeti mora, da njegov bolnik ne jemlje nepotrebnih zdravil in da ni podvržen posegom, ki jih ne potrebuje. Vse, kar stori, mora biti izključno v prid bolnikovemu zdravju in ne v prid lastnikovemu dobičku; zavezan je moralnemu imperativu in ne profitnemu motivu.

Vendar pa samo dejstvo, da ljudje postanejo zdravniki ali medicinske sestre, ne pomeni, da so se izločili iz preostalega človeštva. V profitnem sistemu se znajdejo na obeh straneh tržne enačbe - na strani povpraševanja in ponudbe - in prej ali slej privzamejo obnašanje, ki jim ga narekuje tržna logika. Vse raziskave kažejo, da dobiček postane zanje pomemben motiv: od izbiranja dragih načinov zdravljenja in nepotrebnih storitev do izogibanja revnim in nezavarovanim bolnikom. Takšno ravnanje ni posledica osebnostnih lastnosti, temveč pritiska trga. Pravi odgovor je torej, da zdravnikov ne bi smeli izpostavljati tržnim pritiskom. Tisti posamezniki - redkejši med zdravniki in pogostejši med zavarovalničarji - ki imajo dobiček v krvi in bi zato radi privatizirali zdravstvo, pa naj se pravočasno usmerijo v drugo dejavnost.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Jan 13, 2007 22:02    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Ohranimo.si

Izjava ob razgrnjenem Zakonu o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni in lekarniški dejavnosti in o svobodnih zdravnikih specialistih
Gibanju za ohranitev javnega zdravstva se je do danes pridružilo že več kot 62.600 članov.

Kolegij Gibanja ugotavlja, da je Ministrstvo za zdravje posredovalo v javno razpravo Zakon o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni in lekarniški dejavnosti in o svobodnih zdravnikih specialistih ( v nad. :Zakon). Ob tem Kolegij Gibanja sporoča naslednje:

1. Protestiramo zaradi kratkega, le 12 dnevnega roka za razpravo o Zakonu. Za globoko spremembo, ki bo vpeljala prevladujoče izvajanje zdravstvenega varstva na profitni način za razliko od dosedanjega neprofitnega, vlada ni dobila soglasja državljanov na volitvah, saj sprememba ni bila napovedana v njenem predvolilnem programu. To, da Ministrstvo za zdravje tudi sedaj ne želi preveriti stališče javnosti v večmesečni javni razpravi, kaže na podcenjujoč odnos ministra in vlade do državljanov in državljank.

2. Gibanje opozarja, da je Zakon na zunaj tehnični predpis o podeljevanju koncesij, ki pa bo omogočil enosmerno, ceneno in dokončno razdelitev programov in premoženja zdravstvenih domov in bolnišnic, ki delujejo na neprofitni način, zasebnim izvajalcem - vključno s pravnimi osebami izven zdravstva, ki bodo delovali profitno.

3. Javni zavodi, katerih ustanovitelja sta država ali občina in ki bi jih morala oblast razvijati in krepiti ali pa vsaj zagotoviti enakopravno možnost konkuriranja zasebnim izvajalcem, so v tem Zakonu na posebnem udaru. Zlasti to velja za zdravstvene domove, ki po tem zakonu lahko izgubijo večino zaposlenih, večino zdravstvenih programov in tudi vso infrastrukturo, pa v besedilu Zakona sploh niso omenjeni in niso stranka v postopku, kar pomeni, da tudi nimajo pravico pritožbe. Gibanje meni, da gre za primer nezaslišane diskriminacije javnih ustanov, ki so doslej uspešno opravljale svoje poslanstvo, kar dokazujejo tudi neodvisne tuje raziskave, ki naše zdravstvo postavljajo na prvo mesto v EU po učinkovitosti glede na vložena sredstva.

4. Gibanje opozarja, da Zakon odvzema občini vsa pooblastila pri podeljevanju koncesij in jo pretvarja v izvajalko navodil in dekretov Ministrstva za zdravje. S tem Zakon zanika lastno določilo, da je občina koncedent na področju primarnega zdravstvenega varstva, in vzpostavlja centralizirano zdravstveno varstvo. To je v nasprotju z decentralizacijo, ki ji na področju zdravstva sledijo vse demokratične države, in tudi v nasprotju z dosedanjo politiko Slovenije.

5. Gibanje opozarja, da določila Zakona o trajanju koncesij in možnosti njihovega prenosa (tudi na direktnega potomca) omogočajo, da bodo koncesije prešle v dedno last in bodo tako bistveno zmanjšana možnost državljanov in državljank Slovenije, da se svobodno odločajo za poklic zdravnika in zdravnice.

6. Podrobnejša določilo o postopku podeljevanja koncesij, vsebini koncesijskega akta in koncesijske pogodbe so pisana s stališča največjih ugodnosti za koncesionarja in omejevanja možnosti koncedenta. Tako na primer »neuspešna« koncesija pade na breme države, »uspešna« pa ostane zasebniku oz. koncesionarju. Taka določila so v škodo javnega interesa.

Gibanje zahteva, da:

1. minister podaljša javno razpravo na najmanj tri mesece;

2. da se Zakonu doda uvodni, temeljni del, ki mora natančno opredeliti javni interes na področju zdravstvenega varstva in predpisati pogoje in merila, ki morajo biti izpolnjeni, da koncedent lahko razpiše koncesijo;

3. da Zakon pri zasebnem izvajanju zdravstvenega varstva predvidi možnost njegovega neprofitnega izvajanja in da mu da prednost pred profitnim;

4. da Zakon omogoči možnost konkuriranja za nove programe in koncesije med javnimi zavodi in zasebniki – koncesionarji;

5. da Zakon opusti predvideno centralizacijo in okrepi vlogo občin ali skupin občin, ki gravitirajo k enemu zdravstvenemu domu, pri podeljevanju koncesij in vodenju zdravstvene politike osnovnega zdravstvenega varstva;
6. da Zakon omogoči, da bodo javni razpisi za koncesije možni tudi v bodoče, tako da bodo pri njih lahko sodelovale vse bodoče generacije;

7. da Zakon zagotovi nadzor nad izvajanjem zdravstvenega varstva, ki mora biti v primeru zasebnega izvajanja bistveno drugačen kot v primeru, ko ga izvaja država sama;

8. da Zakon razmeji javno od zasebnega financiranja storitev in s tem prepreči dvojno zaračunavanje in druge vrste mešanja in navzkrižja interesov med zasebnim in javnim;

9. da Zakon zavaruje premoženje javnih zdravstvenih domov in bolnic, ki so bili grajeni tudi iz samoprispevkov, pred poceni razprodajo ali pred poceni najemom.

Kolegij zaključuje, da predlog Zakona omogoča razgradnjo neprofitnega javnega zdravstva v korist zasebnega interesa in da bo povzročil oškodovanje javnega interesa, javnih sredstev in v končni posledici tudi slabše zdravje ljudi. Zato Kolegij poziva predsednika Vlade RS, naj se zavzame za podaljšanje javne razprave in za resno in strokovno predelavo zakona. V tem primeru bo Gibanje oblikovalo tudi lastne konstruktivne predloge.
Kolegij Gibanja za ohranitev javnega zdravstva | 10.01.2007
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Tor Jan 30, 2007 14:07    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

http://www.ohranimo.si/komentar.php

Robert | 30.01.2007 00:45:54 Jedro "Gibanja" je skupina politikov, direktorjev ZD-jev in raznih aparatčikov, ki še predobro pozna prednosti zasebnih izvajalcev v javnem zdravstvu in se prav zato boji napredka. Iz čiste sebičnosti (beri: ohranitev stolčkov in dobrih plač) zavajajo javnost z neresnicami in populističnimi parolami o slabši dostopnosti zdravstvenih storitev in požrešnosti zasebnikov - kot da niso ravno oni tisti, ki najbolj požrešno goltajo iz državnih jasli! Žal tem manipulacijam nasedajo tisti, ki so najbolj potrebni boljše zdravstvene oskrbe - upokojenci in socialno šibki. Žal je med podporniki na teh straneh tudi veliko utopičnih socialistov, ki so ravno toliko izobraženi, da se že kdaj slišali kaj slabega o ameriškem zdravstvu in sedaj kar počez udrihajo čez "privatizacijo" in hvalijo v nebo naše zdravstvo, za katero nas "občuduje cela Evropa". Dragi "strokovnjaki", ste že kdaj okusili zdravstvene storitve v kakšni drugi evropski državi? Če niste, potem bodite raje tiho!
Nazaj na vrh
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Feb 03, 2007 18:32    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Sobotna priloga - Sobota, 03.02.2007

Ne vem, zakaj bi na podlagi vseh rezultatov odstopil
GOBEC Vinko, Sob 03.02.2007

Delo, 13. januarja
V Sobotni prilogi Dela je minister za zdravje gospod dr. Andrej Bručan grobo žalil podpisnike Gibanja za ohranitev javnega zdravstva. Kljub protestom slovenske javnosti (62.000 podpisnikov) proti privatizaciji primarnega zdravstva s svojim predlogom pospešeno ruši vsem dostopen zdravstveni sistem v Sloveniji.
Gibanje ocenjuje kot zavajanje javnosti z neresničnimi izhodišči, navaja, kdo so člani Gibanja, kam spadajo itd. To ni Vaša pristojnost, gospod minister, kajti ne glede na Vašo klasifikacijo, ne sodim v njo, čeprav imam nedvomno ustavno pravico, ne pa pravico po Vaši presoji, ki mi jo Vi odrekate, da se opredeljujem do reševanja problemov v družbi.
Gospod minister, Vi žalite vse, ki razmišljamo jasneje in po svoje ter imamo svoje pripombe, za katere se lahko zavzemamo, saj živimo v demokratični družbi. Vi zavajate javnost, kajti tako sam kot podpisnik liste Gibanja za ohranitev javnega zdravstva kot številni drugi čutimo probleme v zdravstvu. Se mar norčujete iz državljanov, ko predlagate enomesečno razpravo o tako pomembnem vprašanju? Upokojenci smo organizirani v 463 društvih v 12 pokrajinskih zvezah in v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in potrebujemo vsaj 3 mesece za strokovno opredelitev javnega mnenja!
Vaša naloga, gospod minister, je, da čimprej pripravite program zdravstvenega varstva v Sloveniji za daljše časovno obdobje, da rešujete konkretne zadeve, ne pa da ocenjujete svoje predhodnike. Normalno je, da dobre stvari dopolnjujete, uresničujete, slabe pa opuščate. Rešitve, ki jih predlagate, ne rešujejo zadev zato, ker se bojimo, da bomo morali pri zdravniku doplačevati, četudi nimamo denarja.
Upokojenci se zavedamo, da bo do koncesij v naši družbi prišlo, toda treba je strokovno pripraviti, dobro organizirati in postopno uveljavljati koncesije tudi za to, da se ugotovljene napake in pomanjkljivosti lahko rešujejo. Smo proti koncesijam, ki jih Vi izdajate na »horuk«, brez upoštevanja pristojnosti, ki jih imajo na tem področju (področju javnega zdravstva) občine.
Gospod minister, niste spoštovali zakonodaje na področju prevozov pri nezgodah in reševanja problemov v zdravstvu. Ne verjamemo Vam, ker sami odločate o pomembnih zadevah za bolnike, čeprav so za to pristojne tudi občine.
Z muko smo dosegli, da je Slovenija kolikor toliko pokrita z zdravstvenimi ustanovami. Upokojenci smo gradili sedanji sistem tudi s samoprispevki pri gradnji zdravstvenih domov, Vi, gospod minister, pa rušite dobro utečen sistem, česar Vam upokojenci ne bomo dovolili!
V organizacijskem smislu ima naše zdravstvo izjemne možnosti za izboljšave, sam sistem zdravstvenega varstva pa je treba postopoma dograjevati in izboljševati, ne pa s koncesijami primarno zdravstveno varstvo rušiti. ∙
Vinko Gobec, predsednik ZDUS
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Feb 17, 2007 11:54    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

dnevnik, petek, 16.02.2007

Škodljiva privatizacija javnega zdravstva

Tekst: Mojca Zorko

GROSUPLJE - Včeraj so na javni tribuni o nevarnostih privatizacije javnega zdravstva spregovorili člani Gibanja za ohranitev javnega zdravstva. »Naš cilj je predvsem ta, da se ohrani kakovostno in pravično javno zdravstvo.
Pravično pa je takrat, ko ljudje plačujejo v skladu s svojimi zmožnostmi, zdravstvene storitve pa dobivajo glede na svoje potrebe,« je povedala ena od govornic, mag. Julijana Bizjak - Mlakar, strokovnjakinja za zdravstvo, ki pravi, da je očitno le civilno gibanje tisto, prek katerega lahko kaj dosežejo. »Ker se minister za zdravje Andrej Bručan na naše pobude ne odzove, smo zdaj poslali poziv vsem poslanskim skupinam, naj nam prisluhnejo, za ohranitev javnega zdravstva pa se bomo borili na vse demokratične načine, tudi na ulico smo pripravljeni iti,« je zatrdila Julijana Bizjak - Mlakarjeva.
Javno tribuno so sicer sklicali grosupeljski Socialni demokrati, v Grosuplju pa je zdravstvo že dolgo vroča tema. Ena od tematik je zdravstveni dom, ki je po mnenju mnogih premajhen, zato bi občina morala zgraditi novega. Župan Janez Lesjak pa je že nekaj let zagovarjal tezo, da mora občina najprej počakati, da se bo država izjasnila, ali bo zdravstvo privatizirala ali ne, saj v primeru privatizacije ostane javno res le primarno zdravstvo, za tega pa je sedanji zdravstveni dom dovolj. Julijana Bizjak - Mlakar pravi, da je takšno mišljenje napačno, saj bo občina vedno morala skrbeti za zdravje svojih občanov.
Druga polemika pa je v Grosuplju nastala zaradi podeljevanja koncesij. Občinski svet še v prejšnji sestavi se je marca lani v dolgi razpravi opredelil, da zasebnikom ne bodo podeljevali koncesij, s čimer ni bil zadovoljen marsikateri zobozdravnik in fizioterapevt. Takrat so svetniki imenovali tudi ožjo skupino, ki naj bi pripravila osnutek podeljevanja koncesij za javno razpravo, a se je na vse skupaj pozabilo, je povedal direktor Zdravstvenega doma Grosuplje in svetnik SDS Janez Mervič. Zanimivo je, da se, čeprav sta v isti stranki, tudi sam ne strinja z ministrom Bručanom in koncesije podpira le v primeru, kjer je na voljo več delovnih mest, kot je ljudi, ki bi jih zasedali. »V Dobrepolju, na primer, ni hotel nihče delati, ko pa smo tam podelili koncesijo, ni bilo več težav,« je pojasnil Mervič in dodal, da pa ni proti preoblikovanju javnih zdravstvenih domov v zasebne. »Največja težava je zakonodaja, ki javne zavode omejuje pri poslovanju, sistem plač v zdravstvu pa ne omogoča, da bi bili zdravniki plačani v skladu s tem, koliko delajo. In zato bežijo na svoje,« je prepričan Mervič.
V Grosuplju ima za zdaj koncesijo en sam zasebnik. Okulistu je koncesijo podelilo ministrstvo za zdravje, kot zasebnik pa bo začel delati jeseni, in sicer, kot je povedal Mervič, najverjetneje ne v zdravstvenem domu, ampak v že zdaj dislocirani ambulanti.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Mar 03, 2007 14:11    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Dnevnik, 2. 3. 2007

Najbolj šibak nadzor nad koncesijami

DOMžALE - "Zdravje je dobrina, ki ima v življenju ljudi povsod prednost," je prepričana domžalska poslanka Cveta Zalokar Oražem, ki je prav zaradi tega z Gibanjem za ohranitev javnega zdravstva pripravila okroglo mizo o javnem zdravstvu in pripravi nove zakonodaje tudi v Domžalah.
Gibanje ima že več kot 65.000 podpisnikov, ki ga podpirajo. Zalokarjeva med drugim zagovarja potrebo po novem zakonu o varstvu bolnikovih pravic, ki bo upošteval tudi solidarnost.
"Politika zdravstva mora prisluhniti potrebam vseh sodelujočih, bolnikom, zdravstvenim delavcem, zavarovalnicam in zdravim ljudem," je izpostavila Zalokar Oražmova. Dejala je, da je problematika podeljevanja koncesij v zdravstvu popolnoma neurejena, saj zakonodaja ne zagotavlja kontroliranega in transparentnega podeljevanja koncesij, posebej šibak pa je nadzor.
Anka Tominšek nasprotuje, da se zdravstvo postavi "na glavo" brez soglasja tistih, ki jih to področje najbolj zadeva. Zato naj zakon sledi ustavni določbi, da je naša država socialna država, kar pa predlagane spremembe ne zagotavljajo. Predstavila je tudi novosti in obremenitve posameznih kategorij prebivalstva, ki jih te ne bodo zmogle.
Janez Svoljšak, direktor Zdravstvenega doma Domžale, je pohvalil tamkajšnje izkušnje s podeljevanjem koncesij, saj je občini in zdravstvenemu domu uspelo zagotoviti nekatere skupne dejavnosti, ki jih potrebujejo: urgenco, reševalno službo in dežurstvo. O različnem stanju koncesij v lokalnih skupnostih pa je povedal, da je država dolžna zagotoviti red in na zakonskih osnovah urediti organiziranost javnega zdravstva ter njegovo povezanost s koncesionarji.
Pomembno bo določiti pravice uporabnikov, finančna sredstva in primerno organiziranost. Pokazalo se je, da je povezanost zdravstvenih domov z lokalnimi skupnostmi prava rešitev, je med drugim opozoril direktor Svoljšak.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Ned Mar 25, 2007 12:31    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Nedelo, 25.03.2007

Razprava o privatizaciji zdravstva

V sejni sobi kamniške občinske stavbe bo v torek ob 18. uri javna tribuna z naslovom Ustavimo privatizacijo zdravstvenih domov in bolnišnic. Srečanje sklicuje Gibanje za ohranitev javnega zdravstva, ki šteje že 70 tisoč članov in se sprašuje, ali bo interes posameznikov doseči večji dobiček prevladal nad zdravstvenimi interesi ljudi. Z občani in občankami se bodo pogovarjali Spomenka Hribar, Julija Bizjak - Mlakar, Dušan Keber in Nevenka Lekše.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
stanka



Pridružen/-a: Ned Feb 2006 20:41
Prispevkov: 171
Kraj: Limbuš, Maribor

PrispevekObjavljeno: Ned Mar 25, 2007 18:52    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Vedno znova me pogreje, kako Gibanje za ohranitev javnega zdravstva (beri: ohranitev večnih direktorskih stolčkov) podcenjuje ljudi - paciente, varovance. Ali ni njihova lastna izbira, ali se odločijo za zasebnega ali javnega zdravstvenega delavca? Saj imajo vendar izbiro in jih je večina zadovoljnih s to izbiro! Tudi spremembe so vedno možne...

Hkrati pa sem vesela, da že mesece zbirajo želenih 100.000 podpisov, kar dokazuje, da so ljudje naveličani demagogije in monopolov. Očitno ne razumejo, da so v življenju pomembnejše stvari kot nakladanje o pohlepnih in hudobnih zasebnikih. To ni tisto, kar ljudje potrebujejo.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Čet Mar 29, 2007 16:50    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Delo - Četrtek, 29.03.2007

Proti privatizaciji zdravstva, ki »ne poteka«

Ljubljana, Kamnik – Premier Janez Janša bo v prihodnjih dneh prejel pismo Gibanja za ohranitev javnega zdravstva s sporočilom, da so bili udeleženci javne tribune v Kamniku z naslovom Ustavimo privatizacijo zdravstvenih domov in bolnišnic! Bo interes posameznikov po večjih dobičkih prevagal interese ljudi? »proti privatizaciji in komercializaciji zdravstva ter nadomeščanju zdravstvenih domov in bolnišnic z zasebniki«. Prav tako bodo Janšo seznanili z razpravo na javni tribuni, ki je pokazala, da predlog zakona o koncesijah med drugim omogoča poceni razprodajo zdravstvenih domov in bolnišnic, teorija in praksa pa kažeta na slabosti razgrajevanja zdravstvenih domov in bolnišnic. To se kaže v slabši kakovosti, dostopnosti in učinkovitosti zdravstva, kar slabo vpliva na zdravje ljudi, je včeraj zapisalo v sporočilu za javnost vodstvo gibanja, v katerega se je doslej vključilo že 70.000 ljudi.
Na naslov javne tribune pa so se že pred dogodkom odzvali na ministrstvu za zdravje. Opozarjajo, da gre za »sistematično zavajanje s strani gibanja, da je že naslov javne tribune lažen in zlonameren« in odločno zanikajo, da bi potekala kakršna koli privatizacija zdravstvenih domov in bolnišnic. Na ministrstvu zanikajo tudi trditev gibanja, »da bo interes posameznikov prevagal zdravstvene interese ljudi«. Kakovostno javno zdravstvo je eden najpomembnejših ciljev ministrstva, še poudarjajo.
Milena Zupanič
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Apr 06, 2007 19:09    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Sobotna priloga - Sobota, 07.04.2007
Poštni predal 29

Proti privatizaciji zdravstva, ki »ne poteka«

Na tretji strani Dela je bila navedena izjava Ministrstva za zdravje, da naj bi bil naslov »Ustavimo privatizacijo zdravstvenih domov in bolnišnic!«, pod katerim je 27. marca potekala javna tribuna Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, zavajajoč, lažen in zlonameren. Ministrstvo zanika, da v Sloveniji poteka privatizacija zdravstvenih domov in bolnišnic. Zanika tudi umestnost vprašanja v vabilu Gibanja: »Bo interes posameznikov po dobičkih prevagal zdravstvene interese ljudi?«
Zaradi objektivnega informiranja javnosti so v nadaljevanju opisani procesi privatizacije in komercializacije zdravstva, ki potekajo v Sloveniji od l. 1992 (od tega zadnji dve leti pospešeno) in dokazujejo, da žaljive izjave Ministrstva za zdravje ne držijo, vprašanje Gibanja v vabilu na javno tribuno pa, da je še kako umestno.
Zdravstveni ekonomisti navajajo najmanj sedem oblik privatizacije zdravstva, ki jih je definiral Young (Appleby et al., 1998): naraščanje zasebnih zdravstvenih storitev, ki so še vedno lahko financirane z javnimi sredstvi; sklepanje pogodb z zasebnimi izvajalci z namenom tekmovanja med njimi; prežemanje javnega sektorja z metoda
mi zasebnega sektorja; povišanje neposrednih plačil uporabnikov zdravstvenih storitev; uporaba zasebnega kapitala
za gradnjo bolnišnic; deregulacija oz. liberalizacija, ki bo zasebnim izvajalcem zdravstvenih storitev omogočila vstop na trg; prodaja javne lastnine privatnemu sektorju.
V Sloveniji je prisotnih vseh prvih šest naštetih oblik privatizacije zdravstva, zadnja navedena oblika privatizacije pa je načrtovana v dokumentih vladnih reformistov, zakon o javno-zasebnem partnerstvu ter ministrov predlog zakona o koncesijah pa jo tudi omogočata. Ker se skoraj vsa zasebna dejavnost, ki se od l. 1992 uvaja v zdravstvo, izvaja le pridobitno, je poleg privatizacije prisotna tudi komercializacija zdravstva. Vprašanje Gibanja v vabilu na javno tribuno je zato povsem umestno.
Iz Youngove definicije izhaja, da sodi nadomeščanje nepridobitnih zdravstvenih domov in bolnišnic z zasebniki koncesionarji v okvir procesov privatizacije in komercializacije zdravstva. Koncesionarji so financirani z javnimi sredstvi, delujejo pa po podjetniških načelih. Kar prihranijo pri pacientih, povečuje njihov dobiček. Pri tem se jemlje zdravstvenim domovom in bolnišnicam zdravstvene programe, kadre in finančna sredstva, kar povzroča njihovo razgrajevanje in slabša javno zdravstvo. Sporen je tudi način podeljevanja koncesij, ker so bile večinoma podeljene brez javnih razpisov in predvsem zaradi zasebnih interesov ministrovih cehovskih kolegov, ne pa zaradi javnega interesa. Dobiček motivira tudi sprevržene spodbude in profesionalna etika zdravnikov se lahko umakne zaslužkarstvu na račun zdravja ljudi. To pa zmanjšuje kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev in ogroža zdravje ljudi. Gotovo obstajajo koncesionarji, ki so vestni in delajo predvsem v dobro bolnikov, vendar vrsta primerov kaže tudi na zlorabe koncesionarjev. Zato so koncesije dobrodošle le kot izjema in dopolnitev dejavnosti javnih zavodov in kadar so podeljene v javnem interesu. To pa je, kadar koncesija povečuje dostopnost (npr. v oddaljenih krajih) ob večji ali enaki kakovosti in nižji ceni, kot bi te storitve lahko opravljal javni zavod.
Prav tako občutimo privatizacijo in komercializacijo zdravstva v obliki vztrajnega zmanjševanja naših pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in uvajanja visokih plačil zdravstvenih storitev, kadar zbolimo ali se poškodujemo oz. v obliki visokih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vse to zmanjšuje dostopnost ljudi do zdravstvenih storitev. Tako obstajajo skupine prebivalcev, ki nimajo več dostopa do pomembnih zdravstvenih storitev iz javnih sredstev. Tisti z debelejšimi denarnicami pa lahko celo preskakujejo vrste v javnem zdravstvu. Slednje je tudi korupcija, na katero pa Ministrstvo za zdravje ne reagira.
Čeprav vse bolj čutimo slabosti privatizacije in komercializacije zdravstva na svojem žepu, na manjši dostopnosti, na slabši kakovosti zdravstva in mnogi na svojem zdravju, pa se minister Bručan dela nevednega in celo zanika, da procesi privatizacije in komercializacije zdravstva sploh potekajo. Ti procesi pa potekajo stihijsko, brez predhodne strategije, brez ustreznih strokovnih in zakonskih podlag ter celo brez soglasja državljanov.
mag. Julijana Bizjak-Mlakar, Kamnik
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Maj 18, 2007 14:55    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Delo - Petek, 18.05.2007

Gibanje za javno zdravstvo zavrača Bručanov dokument

Ljubljana – Strateški cilji in ukrepi za načrt zdravstvenega varstva vodijo v zmanjševanje pravic, povečanje neenakosti, zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev in s tem v slabše zdravje ljudi, sta v imenu gibanja za ohranitev javnega zdravstva ocenili Bručanov strateški dokument za razvoj zdravstva na včerajšnji tiskovni konferenci Julijana Bizjak Mlakar in Nevenka Lekše. Do dokumenta so tako zelo kritični, da ga v imenu svojih 73.000 članov popolnoma zavračajo. »Kdo bi se pustil operirati brez diagnoze in brez pričakovanja, da se bo njegovo zdravstveno stanje izboljšalo?« je retorično vprašala Bizjak Mlakarjeva. Prav takšen je po mnenju vodstva gibanja novi dokument za razvoj zdravstva: brez analize razmer in brez upanja za izboljšanje zdravstvenega sistema. »Takšni predlogi bodo porušili sistem,« je še opozorila. Cilji dokumenta so tako megleni in nedoločni, da učinkov strategije ne bo mogoče meriti. Edini strategiji, ki sta iz dokumenta jasno razvidni, sta privatizacija in komercializacija zdravstva, je povzela Bizjak Mlakarjeva. Izkušnje drugih držav kažejo na prevladujoče slabe rezultate teh procesov za zdravje prebivalstva, zato je usmeritev v večjo obremenitev ljudi z zasebnimi prostovoljnimi zavarovanji zgrešena, je še povedala.
Prof. Rastko Močnik je včeraj poudaril, da po celotni Evropi, ne le v Sloveniji, potekajo prizadevanja za ohranitev javnih storitev in proti njihovi privatizaciji. Zdravstvo, šolstvo in sociala so družbeno bogastvo, pridobljeno v zadnjih 130 letih, ki je odtegnjeno interesom kapitala tudi tudi v mnogo starih kapitalističnih državah. »Razdiranje teh omrežij je zelo nevarno početje, pri nas pa daje pobude celo vlada, ki bi morala skrbeti za javni interes,« je dejal prof. Močnik.
Mi. Z.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Maj 26, 2007 15:33    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Gibanje za ohranitev javnega zdravstva piše predsedniku vlade
Pismo predsedniku Vlade RS...
Poslano že 2. aprila 2007
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3  Naslednja
Stran 2 od 3

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS