Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Gibanje za ohranitev javnega zdravstva
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporoèilo
majda n



Pridružen/-a: Sre Apr 2006 20:48
Prispevkov: 342

PrispevekObjavljeno: Pon Dec 04, 2006 16:57    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

http://www.ohranimo.si/komentar.php?p=15
Majda Nešiæ | 04.12.2006 16:13:23
Veè kot oèitno je, da je prispevek v Tedniku sledil predvsem naèelom Vašega gibanja. Zaznamuje ga predvsem to, da je pristranski, neprofesionalen, z oèitnim namenom oblatiti zasebništvo. Nedopustno je tudi s strani novinarja, da je v prispevku predstavljena samo ena stran, kar pa Vam zagotovo ustreza. Vedite, da so na drugi strani zelo zadovoljni, dobro in maksimalno oskrbljeni varovanci, a to Vas oèitno ne zanima. Ravnanje gospe Jasne Tekavc Gojznik pa je skrajno neetièno in nekorektno. Po vsem tem bo težko pogledala v oèi svojim stanovskim kolegicam. Domnevno neodgovorno in nestrokovno delo obsojamo tudi same, se pa to rešuje na povsem drugaèen naèin. Prizadete smo tako na osebni, kot na profesionalni ravni, zato prièakujemo javno opravièilo.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo Pošlji E-sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Dec 20, 2006 21:03    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Slovenske novice - Sreda, 20.12.200


Keber se giblje, Janša komentira

Nekateri kot da se niso pripravljeni sprijazniti, da je interpelacije o delu ministra za zdravje že konec — Zakaj èlani Gibanja za ohranitev javnega zdravstva ne nastopajo v oblaèilih opozicije? — So okrogle mize kaj manj kvadratne, èe jih organizirajo stranke?

Že nekaj èasa smo prièa ostrim (izrazito populistiènim) nastopom predstavnikov tako imenovanega Gibanja za ohranitev javnega zdravstva (GOJZ), ki ga vodi kakor politièno neodvisni oziroma domnevno le še strokovni nekdanji minister za zdravje, eden od piscev manifesta Kacinovega LDS dr. Dušan Keber.
Neodvisni propagandmejkerji
Med najbolj zagnanimi šovmejkerji tega gibanja pa ni samo dr. Keber: kje pa, v njegovih vrstah so še dr. Maca Jogan, ki je kandidirala za ljubljansko svetnico na listi SD, dr. Spomenka Hribar, ki je postala èlanica Programskega sveta na predlog Kuèanovega Foruma 21, dr. Vlado Miheljak, domnevno nepristranski notranjepolitièni analitik, ki je bil imenovan v Programski svet RTVS na predlog LDS, pa Vinko Gobec, ki je na evropskih volitvah 2002 kandidiral na skupni listi LDS in SD, nekdanja poslanka in èlanica Ženskega foruma (ZL)SD dr. Mateja Kožuh Novak in, toèno, še ena, še razvpitejša èlanica Ženskega foruma (ZL)SD Sonja Lokar, Nevenka Lekše, vplivna èlanica SD in resda tudi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, nekdanja piarovka ministra Kebra Bojana Leskovar, dr. Jože Mencinger, ki je sicer na letošnjih lokalnih volitvah za ljubljanskega mestnega svetnika nakljuèno kandidiral na listi LDS ... da niti ne naštevamo naprej. Kot da bi se bil zdajšnji vrh LDS povezal s tisto frakcijo SD, ki ni prav pretirano naklonjena tvorni opozicijski drži Boruta Pahorja, in bi se bila dogovorila, da za uèinkovitejšo dnevnopolitièno propagando ustanovita takšno parastrankarsko gibanje. Zakaj vodstvo Gibanja preprosto ne pove, da v bistvu zastopa le najradikalnejša stališèa LDS in SD? Mar ne bi bilo korektneje in bolj transparentno?
Skratka, prav vèeraj je tako imenovano Gibanje v Trbovljah pripravilo okroglo mizo s skoraj samoumevnim naslovom Ohranimo javne zdravstvene zavode. Res je, na to okroglo mizo je tokrat vodstvo GOJZ prviè povabilo tudi zdajšnjega ministra za zdravje, èetudi so ga (mag. Andreja Bruèana) strankarski kolegi prirediteljev okrogle mize pred komaj nekaj dnevi poskušali razrešiti na seji državnega zbora.
Trboveljska okrogla zaseda
Kavalirsko? Mogoèe na prvi pogled, minister Bruèan se je moral v Trbovljah spet zagovarjati – kot da bi šlo le za nadaljevanje interpelacije – in pojasnjevati, da ne zagovarja unièenja javnega zdravstva, da res ne namerava amerikanizirati slovenskega zdravstvenega sistema, da se sicer zavzema za vzpostavitev marsikje v tujini že uspešno preizkušenega javno-zasebnega modela zdravstva, da pa je okrog 100 koncesij, ki so v pristojnosti lokalnih oblasti in so bile zasebnikom podeljene v zadnjih dveh letih, zdajšnja vlada podedovala od prejšnjega ministra, torej od dr. Kebra itn.
In? Komentarji in namigovanja, ki smo jih lahko slišali in brali po okrogli mizi, so bili kljub temu še najbolj podobni ritmiènemu zvoku tamtamov: »Zdajšnji minister si je izmenjal oèitke s èlani Gibanja. Razprava na okrogli mizi ni ponudila odgovora na nobeno odprto vprašanje. Bo novi sistem zdravstva, ki ga zagovarja Bruèan, razslojil Slovence? Mar podeljevanje koncesij ne pomeni privatizacije zdravstva? Zakaj razpada sistem slovenskega zdravstva?«
Za nameèek – kot da bi nas od prihodnjih parlamentarnih volitev loèila le dva meseca ali celo manj – so èlani Gibanja na predsednika vlade Janeza Janšo naslovili tudi poziv, naj nemudoma ustavi nadaljnje podeljevanje koncesij. Legitimen poziv, kajpak. Okrogla miza v Trbovljah je bila oèitno (za to) še kako priroèna pretveza.
Precej nenavadna gibanja
Ni nobenega dvoma, predvolilni strategi zdajšnje opozicije so oèitno že ocenili, da bodo najlaže navrtali luknje v trup vladne ladje s tem, da bodo volilcem iz dneva v dan prišepetavali, da so v zadnjih dveh letih ogrožene socialne pravice, da nam jih novi oblastniki zavedno in namenoma krèijo in kratijo, da bo »ta vlada« unièila tako rekoè vse (šolstvo, pravosodje, zdravstvo, medije, kmetijstvo), le kriminala in korupcije menda ne.
Niè èudnega, skratka, da se je (v vèerajšnjem intervjuju na TVS) na kampanjo Kebrovega Gibanja posredno odzval celo predsednik vlade: »... gre za poskus, da se neki normalni ukrepi, ki imajo za namen izboljšati uèinkovitost zdravstvenega sistema, razglašajo na nekaj, kar niso. (...) In tudi ta gibanja, ki so se oblikovala v neko gibanje za ohranitev javnega zdravja, so precej nenavadna, ker v tem gibanju najdemo imena, ki so eklatantno politièna. (...) Ne bi se smelo s tem toliko manipulirati, kot se je manipuliralo v èasu interpelacije zoper ministra za zdravje.«
Drži. Zakaj razlièni strankarski veljaki (iz SDS, LDS in NSi ali iz SD, SLS, DeSUS, SNS) raje ne organizirajo vedno okroglih miz kot tisto, kar konec koncev so, kot predstavniki te ali one politiène stranke, ki nekaj zagovarjajo in navdušeno podpirajo, z neèim drugim pa se paè ne strinjajo?
Jadran Vatovec
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
majda n



Pridružen/-a: Sre Apr 2006 20:48
Prispevkov: 342

PrispevekObjavljeno: Èet Dec 21, 2006 15:35    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Pisma bralcev, Veèer, 18.12.2006

Sindikati kritièni do koncesionarjev

V èlanku dne 29.11.2006 predstavnica sindikata Luèka Böhm poudarja, da sta javno in zasebno zdravstvo v neenakopravnem položaju. Pri tem sindikalistka meša in nepravilno uporablja pojma javno in zasebno zdravstvo. Javno zdravstvo namreè vkljuèuje javne zdravstvene zavode, bolnišnice in zdravstvene domove (ZD) kot državni del javnega zdravstva in zasebne izvajalce koncesionarje kot zasebni del javnega zdravstva.
Èe je avtorica mislila na neenakopravnost med državnim in zasebnim delom javnega zdravstva, lahko predstavnici sindikata le pritrdimo. Državni del je namreè vedno v privilegiranem položaju. Javni zavodi obèinam ne plaèujejo najemnin, èeprav jo sami zasebnikom zaraèunavajo in so tako v dvojni finanèni prednosti. Lahko kandidirajo za sredstva obèin, medtem ko mora zasebnik podpisati, da za svoje delovanje ne bo zahteval obèinskih sredstev. Investicije v prostore in opremo v državnih zavodih izvajajo tudi (v nekaterih primerih pa predvsem) obèine in država. Sredstva, ki jih v okviru javne službe prejmejo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje, niso obdavèena tako kot pri koncesionarjih. Ker je to najveèji delež prihodkov, pomeni to davèno darilo bistveno prednost pred zasebnimi izvajalci.
Tudi oèitek o podeljevanju koncesij brez pravil igre in strategije ne drži, njihovo podeljevanje poteka v skladu z veljavno slovensko zakonodajo, ki že od leta 1992 omogoèa zasebno delo v zdravstvu. Trditev gospe Luèke Böhm o varèevanju zasebnikov koncesionarjev pri laboratoriju je neosnovana, neargumentirana, izreèena na pamet in govori o popolnem nepoznavanju postopkov obravnave bolnikov. Laboratorij je zdravniku v pomoè pri njegovem delu in ga enostavno mora opraviti.
Zdravniška zbornica ugotavlja, da imajo vsi izvajalci premalo sredstev za laboratorij, tudi zdravniki v zdravstvenih domovih. Tudi vodstva zdravstvenih domov svoje zaposlene vselej opozarjajo na racionalno porabo. Oèitek nekaterih direktorjev zdravstvenih domov, da zasebni zdravniki koncesionarji, ki so bili prej zaposleni v njihovem zdravstvenem domu, zdaj opravljajo manj laboratorijskih preiskav, temelji na podatkih iz laboratorijev teh zdravstvenih domov. Ko je bil zdravnik zaposlen v ZD, so natanèno vedeli, koliko sredstev je porabil za laboratorij. Zdaj tega ne vedo veè, ker ZD ne dela vseh preiskav in jih zasebni zdravnik naroèa v veè razliènih laboratorijih. To poène tudi zato, ker so preiskave v zasebnih laboratorijih cenejše kot v laboratorijih »neprofitnih« zdravstvenih domov. S tem lahko bolniku omogoèi veè preiskav.
Pred podpisom pogodbe o zaposlitvi pri koncesionarju je vsak potencialni sodelavec seznanjen s pogoji dela in plaèilom. Sam se odloèi, ali bo ponujeno delo sprejel in ali pa bo ponujeno pogodbo podpisal. Pogodbe so pripravljene v skladu s kolektivnimi pogodbami in drugimi doloèili ter so najmanj tako ugodne kot v javnih zavodih.
Država in ZZZS sta doloèila standarde kadra, ki ga je treba zaposliti v doloèeni dejavnosti. Koncesionarji zaposlujemo priznano število kadra, in sicer praviloma najprej ponudimo zaposlitev svojim dosedanjim sodelavcem, nato pa kader išèemo širše.
Za veèinsko dejavnost splošne medicine je priznana srednja medicinska sestra oziroma zdravstveni tehnik in tudi ZD- jih dela pri splošnih zdravnikih samo ena srednja sestra. Preostali kader je priznan v obsegu manj kot pol èloveka, kar pomeni, da te storitve (èišèenje, raèunovodstvo..) naroèamo pri ustreznih servisih. Javni zavod, ki vodi ustrezno kadrovsko politiko, bi moral kot dober gospodar ponuditi èim veè kakovostnih storitev svojega kadra za ustrezno plaèilo tudi koncesionarjem. S tem bi rešil problem kadra, ki je na ravni enega izvajalca priznan v obsegu manj kot celega èloveka.
Sindikati bi morali z ustreznim odnosom do koncesionarjev poskrbeti, da bi ti zaposlili svoje dosedanje sodelavce. Žal pa se pogosto dogaja ravno nasprotno in z zastraševanjem pred koncesionarji odvrnejo sodelavca od sprejema službe pri koncesionarju. Zasebnik je potem prisiljen poiskati kader drugje in tako ne more biti odgovoren za presežek kadra v tem javnem zavodu.
Èlanek ocenjujemo kot ponavljanje že veèkrat slišanih oèitkov. Tisti, ki jih ponavljajo, se o njihovi utemeljenosti ne preprièajo niti pri bolnikih niti pri koncesionarjih, ker bi ugotovili da so neresnièni, in bi s tem izgubili »argumente« za napadanje koncesionarjev, s tem pa tudi smisel svojega gibanja. Ponavljajo jih isti ljudje- v imenu sindikatov, v imenu gibanja za ohranitev javnega zdravstva pa še v katerem drugem. Slišati jih je tudi od ljudi, ki imajo hkrati pomembne položaje v organih zavoda za zdravstvena zavarovanje Slovenije, kar je novost in dokaj neobièajen pojav.

Franc Å uta, dr.med.,
Predsednik Regijskega odbora zasebnih zdravnikov pri ZZS
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo Pošlji E-sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Èet Dec 28, 2006 18:04    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Dnevnik, 23. 12. 2006

Zlato iz svinca


Tekst: Dušan Keber

Ne vem, s èim bi lahko primerjal neomajno vero neoliberalnih ekonomistov, da je za zdravstvene sisteme edina rešitev, da prevzamejo metode trga in tako vzpostavijo naravno stanje stvari, po katerem zdravstvena storitev ni socialna storitev, temveè zasebna dobrina, ki jo je mogoèe kupiti.
To preprièanje, da se bo trg izkazal tudi v zdravstvu, spominja na veèstoletne napore alkimistov, ki so bili kljub veènim neuspehom preprièani, da je mogoèe spremeniti svinec v zlato. Morda pa so deterministi preprièani, da se ves svet giblje po vnaprej doloèeni poti do konène neizogibnosti - trga, ki z nevidno roko ureja vse èloveško bivanje in nehanje - in da se skladno s tem tudi zdravstveni sistemi vseh vrst neizogibno stekajo v enoten tržni model. Tu najdemo podobnosti z razmišljanjem njihovega najveèjega sovražnika Marxa, da se bo zgodovina konèala s konènim rezultatom: komunistièno državo, ali z zelo svežo tezo Fukuyame iz njihovega ideološkega tabora, da se konec zgodovine dogaja prav zdaj z neoliberalno državo; najbrž je boljša informiranost kriva, da se druga teza razkraja celo hitreje od prve. Treba je obèudovati predrznost teh ekonomskih alkimistov, manj pa njihovo znanstveno poštenost, da vztrajno trdijo nekaj, kar se ni potrdilo še niti enkrat, paè pa vsi dokazi govorijo nasprotno.

Leta 1999 sta znanstvenika s Harvarda objavila uvodnik v najbolj znani zdravstveni reviji na svetu New England Journal of Medicine, da so profitne bolnišnice za 3 do 11 odstotkov dražje kot neprofitne, da zaposlujejo manj sester, da opravljajo manj brezplaènega dela v dobrodelne namene in da opravijo manj storitev za bolnike, paè pa imajo precej veèje stroške z administracijo in vzdrževanjem. Daleè najbolj osupljiv podatek pa je bil, da je kakovost profitnih bolnišnic slabša kot v neprofitnih: umrljivost v zasebnih neprofitnih bolnišnicah je za 7 odstotkov manjša, v uènih bolnišnicah pa kar za 25 odstotkov manjša kot v zasebnih profitnih bolnišnicah. Druge študije so pokazale veè zapletov v bolnišnicah, ki delajo za dobièek. V državi, ki daje za zdravstvo daleè najveè med vsemi državami, je umrljivost mladih sladkornih bolnikov petkrat veèja kot v državah EU. Harvardska avtorja sta ugotovila, da so profitne bolnišnice manj kakovostne od neprofitnih pri slehernem od štirinajstih kazalcev, ki sta jih izbrala za študijo. Njun sklep je bil, da je interes zasebnih lastnikov poveèevanje dobièka, ne pa zmanjševanje stroškov, in da profitna medicina spreminja zdravnike in sestre v orodja Wall Streeta, bolnike pa v donosno blago. "Investitorji ne smejo imeti dobièka od trpljenja. Profitne bolnišnice in zavarovalnice bi morali prepovedati."

Škodljive posledice privatizacije najdemo povsod. Avstralija je po vzoru Kanade šele leta 1974 uvedla javno zdravstveno zavarovanje, vendar je zaradi pritiska zdravnikov dopustila hibridni sistem javnih in zasebnih izvajalcev. V devetdesetih letih so zaradi narašèajoèih stroškov zdravstva dopustili, da so številne javne bolnišnice prešle v lastništvo profitnih korporacij. Ob tem so javne ustanove trpele posledice manjšega financiranja, obenem pa so jim zasebne prepušèale hujše bolnike. Zasebne bolnišnice na primer sploh niso imele intenzivnih oddelkov. Èakalne dobe so se dramatièno poveèale. Kljub tem pritiskom je javni sistem vzdržal in Avstralci so spoznali, da lahko dobijo primerljivo ali boljšo oskrbo v javni ustanovi. Število ljudi z zasebnim zavarovanjem se je zmanjšalo s 70 na 30 odstotkov. Na prelomu tisoèletja so zasebne zavarovalnice in bolnišnice prišle v finanèno krizo in konservativna vlada jih je rešila z davènimi olajšavami. Trenutno zasebni sistem deluje samo zaradi veè kot dve milijardi dolarjev težke podpore iz javne blagajne. Denar davkoplaèevalcev pomaga, da se bogatejši državljani lahko zdravijo v zasebnih bolnišnicah! Nedavna analiza je pokazala, da so zasebne bolnišnice vsaj za 10 odstotkov dražje od javnih, po kakovosti pa so v najboljšem primeru primerljive.

Švedska, kjer je javno zdravstvo ena od temeljnih vrednot, je pod konservativno vladavino pred osmimi leti zaèela z omejeno privatizacijo in prodajo zdravstvenih ustanov kljub nasprotovanju javnosti. Ob tem se je razvilo zasebno zavarovanje, to pa je vzpostavilo dve vrste državljanov: hitro vrsto za tiste z veè denarja in poèasnejšo za druge. Poleg tega udarca pravièni dostopnosti se kažejo tudi druge razpoke: problemi z urgentno dejavnostjo so bili tolikšni, da so morali z zakonom prepovedati njeno privatizacijo. Seznami èakajoèih so se podaljšali, namesto da bi se skrajšali, napovedanih prihrankov pa ni od nikoder. Nasprotno, izgube so iz leta v leto veèje in veèina analitikov meni, da jih v najveèji meri povzroèa prav uvajanje tržnih naèel v javne sisteme.

Celo ekonomisti - razen alkimistov, ki dokazujejo, da pravila trga veljajo tudi takrat, ko ne veljajo - dopušèajo izjeme od pravila in te izjeme imenujejo "tržna napaka". Analitiki zdravstvenih sistemov pravijo, da je zdravstveno varstvo najboljši primer te napake. Njihov sklep je, da je uvajanje tržnih mehanizmov v zdravstvo recept za katastrofo. To res ni preseneèenje. Nekdo, ki potrebuje dializo, je v mnogo bolj zapletenem položaju kot tisti, ki kupuje hamburger ali prenosni telefon.

Odnos med zdravnikom in bolnikom temelji na zaupanju in ga ni mogoèe primerjati z odnosom med trgovcem in kupcem. Zdravnik je bolnikov svetovalec pri odloèitvah, kakšno zdravljenje potrebuje, in hkrati nekatere storitve tudi izvaja. Poskrbeti mora, da njegov bolnik ne jemlje nepotrebnih zdravil in da ni podvržen posegom, ki jih ne potrebuje. Vse, kar stori, mora biti izkljuèno v prid bolnikovemu zdravju in ne v prid lastnikovemu dobièku; zavezan je moralnemu imperativu in ne profitnemu motivu.

Vendar pa samo dejstvo, da ljudje postanejo zdravniki ali medicinske sestre, ne pomeni, da so se izloèili iz preostalega èloveštva. V profitnem sistemu se znajdejo na obeh straneh tržne enaèbe - na strani povpraševanja in ponudbe - in prej ali slej privzamejo obnašanje, ki jim ga narekuje tržna logika. Vse raziskave kažejo, da dobièek postane zanje pomemben motiv: od izbiranja dragih naèinov zdravljenja in nepotrebnih storitev do izogibanja revnim in nezavarovanim bolnikom. Takšno ravnanje ni posledica osebnostnih lastnosti, temveè pritiska trga. Pravi odgovor je torej, da zdravnikov ne bi smeli izpostavljati tržnim pritiskom. Tisti posamezniki - redkejši med zdravniki in pogostejši med zavarovalnièarji - ki imajo dobièek v krvi in bi zato radi privatizirali zdravstvo, pa naj se pravoèasno usmerijo v drugo dejavnost.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Jan 13, 2007 22:02    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Ohranimo.si

Izjava ob razgrnjenem Zakonu o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni in lekarniški dejavnosti in o svobodnih zdravnikih specialistih
Gibanju za ohranitev javnega zdravstva se je do danes pridružilo že veè kot 62.600 èlanov.

Kolegij Gibanja ugotavlja, da je Ministrstvo za zdravje posredovalo v javno razpravo Zakon o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni in lekarniški dejavnosti in o svobodnih zdravnikih specialistih ( v nad. :Zakon). Ob tem Kolegij Gibanja sporoèa naslednje:

1. Protestiramo zaradi kratkega, le 12 dnevnega roka za razpravo o Zakonu. Za globoko spremembo, ki bo vpeljala prevladujoèe izvajanje zdravstvenega varstva na profitni naèin za razliko od dosedanjega neprofitnega, vlada ni dobila soglasja državljanov na volitvah, saj sprememba ni bila napovedana v njenem predvolilnem programu. To, da Ministrstvo za zdravje tudi sedaj ne želi preveriti stališèe javnosti v veèmeseèni javni razpravi, kaže na podcenjujoè odnos ministra in vlade do državljanov in državljank.

2. Gibanje opozarja, da je Zakon na zunaj tehnièni predpis o podeljevanju koncesij, ki pa bo omogoèil enosmerno, ceneno in dokonèno razdelitev programov in premoženja zdravstvenih domov in bolnišnic, ki delujejo na neprofitni naèin, zasebnim izvajalcem - vkljuèno s pravnimi osebami izven zdravstva, ki bodo delovali profitno.

3. Javni zavodi, katerih ustanovitelja sta država ali obèina in ki bi jih morala oblast razvijati in krepiti ali pa vsaj zagotoviti enakopravno možnost konkuriranja zasebnim izvajalcem, so v tem Zakonu na posebnem udaru. Zlasti to velja za zdravstvene domove, ki po tem zakonu lahko izgubijo veèino zaposlenih, veèino zdravstvenih programov in tudi vso infrastrukturo, pa v besedilu Zakona sploh niso omenjeni in niso stranka v postopku, kar pomeni, da tudi nimajo pravico pritožbe. Gibanje meni, da gre za primer nezaslišane diskriminacije javnih ustanov, ki so doslej uspešno opravljale svoje poslanstvo, kar dokazujejo tudi neodvisne tuje raziskave, ki naše zdravstvo postavljajo na prvo mesto v EU po uèinkovitosti glede na vložena sredstva.

4. Gibanje opozarja, da Zakon odvzema obèini vsa pooblastila pri podeljevanju koncesij in jo pretvarja v izvajalko navodil in dekretov Ministrstva za zdravje. S tem Zakon zanika lastno doloèilo, da je obèina koncedent na podroèju primarnega zdravstvenega varstva, in vzpostavlja centralizirano zdravstveno varstvo. To je v nasprotju z decentralizacijo, ki ji na podroèju zdravstva sledijo vse demokratiène države, in tudi v nasprotju z dosedanjo politiko Slovenije.

5. Gibanje opozarja, da doloèila Zakona o trajanju koncesij in možnosti njihovega prenosa (tudi na direktnega potomca) omogoèajo, da bodo koncesije prešle v dedno last in bodo tako bistveno zmanjšana možnost državljanov in državljank Slovenije, da se svobodno odloèajo za poklic zdravnika in zdravnice.

6. Podrobnejša doloèilo o postopku podeljevanja koncesij, vsebini koncesijskega akta in koncesijske pogodbe so pisana s stališèa najveèjih ugodnosti za koncesionarja in omejevanja možnosti koncedenta. Tako na primer »neuspešna« koncesija pade na breme države, »uspešna« pa ostane zasebniku oz. koncesionarju. Taka doloèila so v škodo javnega interesa.

Gibanje zahteva, da:

1. minister podaljša javno razpravo na najmanj tri mesece;

2. da se Zakonu doda uvodni, temeljni del, ki mora natanèno opredeliti javni interes na podroèju zdravstvenega varstva in predpisati pogoje in merila, ki morajo biti izpolnjeni, da koncedent lahko razpiše koncesijo;

3. da Zakon pri zasebnem izvajanju zdravstvenega varstva predvidi možnost njegovega neprofitnega izvajanja in da mu da prednost pred profitnim;

4. da Zakon omogoèi možnost konkuriranja za nove programe in koncesije med javnimi zavodi in zasebniki – koncesionarji;

5. da Zakon opusti predvideno centralizacijo in okrepi vlogo obèin ali skupin obèin, ki gravitirajo k enemu zdravstvenemu domu, pri podeljevanju koncesij in vodenju zdravstvene politike osnovnega zdravstvenega varstva;
6. da Zakon omogoèi, da bodo javni razpisi za koncesije možni tudi v bodoèe, tako da bodo pri njih lahko sodelovale vse bodoèe generacije;

7. da Zakon zagotovi nadzor nad izvajanjem zdravstvenega varstva, ki mora biti v primeru zasebnega izvajanja bistveno drugaèen kot v primeru, ko ga izvaja država sama;

8. da Zakon razmeji javno od zasebnega financiranja storitev in s tem prepreèi dvojno zaraèunavanje in druge vrste mešanja in navzkrižja interesov med zasebnim in javnim;

9. da Zakon zavaruje premoženje javnih zdravstvenih domov in bolnic, ki so bili grajeni tudi iz samoprispevkov, pred poceni razprodajo ali pred poceni najemom.

Kolegij zakljuèuje, da predlog Zakona omogoèa razgradnjo neprofitnega javnega zdravstva v korist zasebnega interesa in da bo povzroèil oškodovanje javnega interesa, javnih sredstev in v konèni posledici tudi slabše zdravje ljudi. Zato Kolegij poziva predsednika Vlade RS, naj se zavzame za podaljšanje javne razprave in za resno in strokovno predelavo zakona. V tem primeru bo Gibanje oblikovalo tudi lastne konstruktivne predloge.
Kolegij Gibanja za ohranitev javnega zdravstva | 10.01.2007
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Tor Jan 30, 2007 14:07    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

http://www.ohranimo.si/komentar.php

Robert | 30.01.2007 00:45:54 Jedro "Gibanja" je skupina politikov, direktorjev ZD-jev in raznih aparatèikov, ki še predobro pozna prednosti zasebnih izvajalcev v javnem zdravstvu in se prav zato boji napredka. Iz èiste sebiènosti (beri: ohranitev stolèkov in dobrih plaè) zavajajo javnost z neresnicami in populistiènimi parolami o slabši dostopnosti zdravstvenih storitev in požrešnosti zasebnikov - kot da niso ravno oni tisti, ki najbolj požrešno goltajo iz državnih jasli! Žal tem manipulacijam nasedajo tisti, ki so najbolj potrebni boljše zdravstvene oskrbe - upokojenci in socialno šibki. Žal je med podporniki na teh straneh tudi veliko utopiènih socialistov, ki so ravno toliko izobraženi, da se že kdaj slišali kaj slabega o ameriškem zdravstvu in sedaj kar poèez udrihajo èez "privatizacijo" in hvalijo v nebo naše zdravstvo, za katero nas "obèuduje cela Evropa". Dragi "strokovnjaki", ste že kdaj okusili zdravstvene storitve v kakšni drugi evropski državi? Èe niste, potem bodite raje tiho!
Nazaj na vrh
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Feb 03, 2007 18:32    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Sobotna priloga - Sobota, 03.02.2007

Ne vem, zakaj bi na podlagi vseh rezultatov odstopil
GOBEC Vinko, Sob 03.02.2007

Delo, 13. januarja
V Sobotni prilogi Dela je minister za zdravje gospod dr. Andrej Bruèan grobo žalil podpisnike Gibanja za ohranitev javnega zdravstva. Kljub protestom slovenske javnosti (62.000 podpisnikov) proti privatizaciji primarnega zdravstva s svojim predlogom pospešeno ruši vsem dostopen zdravstveni sistem v Sloveniji.
Gibanje ocenjuje kot zavajanje javnosti z neresniènimi izhodišèi, navaja, kdo so èlani Gibanja, kam spadajo itd. To ni Vaša pristojnost, gospod minister, kajti ne glede na Vašo klasifikacijo, ne sodim v njo, èeprav imam nedvomno ustavno pravico, ne pa pravico po Vaši presoji, ki mi jo Vi odrekate, da se opredeljujem do reševanja problemov v družbi.
Gospod minister, Vi žalite vse, ki razmišljamo jasneje in po svoje ter imamo svoje pripombe, za katere se lahko zavzemamo, saj živimo v demokratièni družbi. Vi zavajate javnost, kajti tako sam kot podpisnik liste Gibanja za ohranitev javnega zdravstva kot številni drugi èutimo probleme v zdravstvu. Se mar norèujete iz državljanov, ko predlagate enomeseèno razpravo o tako pomembnem vprašanju? Upokojenci smo organizirani v 463 društvih v 12 pokrajinskih zvezah in v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in potrebujemo vsaj 3 mesece za strokovno opredelitev javnega mnenja!
Vaša naloga, gospod minister, je, da èimprej pripravite program zdravstvenega varstva v Sloveniji za daljše èasovno obdobje, da rešujete konkretne zadeve, ne pa da ocenjujete svoje predhodnike. Normalno je, da dobre stvari dopolnjujete, uresnièujete, slabe pa opušèate. Rešitve, ki jih predlagate, ne rešujejo zadev zato, ker se bojimo, da bomo morali pri zdravniku doplaèevati, èetudi nimamo denarja.
Upokojenci se zavedamo, da bo do koncesij v naši družbi prišlo, toda treba je strokovno pripraviti, dobro organizirati in postopno uveljavljati koncesije tudi za to, da se ugotovljene napake in pomanjkljivosti lahko rešujejo. Smo proti koncesijam, ki jih Vi izdajate na »horuk«, brez upoštevanja pristojnosti, ki jih imajo na tem podroèju (podroèju javnega zdravstva) obèine.
Gospod minister, niste spoštovali zakonodaje na podroèju prevozov pri nezgodah in reševanja problemov v zdravstvu. Ne verjamemo Vam, ker sami odloèate o pomembnih zadevah za bolnike, èeprav so za to pristojne tudi obèine.
Z muko smo dosegli, da je Slovenija kolikor toliko pokrita z zdravstvenimi ustanovami. Upokojenci smo gradili sedanji sistem tudi s samoprispevki pri gradnji zdravstvenih domov, Vi, gospod minister, pa rušite dobro uteèen sistem, èesar Vam upokojenci ne bomo dovolili!
V organizacijskem smislu ima naÅ¡e zdravstvo izjemne možnosti za izboljÅ¡ave, sam sistem zdravstvenega varstva pa je treba postopoma dograjevati in izboljÅ¡evati, ne pa s koncesijami primarno zdravstveno varstvo ruÅ¡iti. ∙
Vinko Gobec, predsednik ZDUS
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Feb 17, 2007 11:54    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

dnevnik, petek, 16.02.2007

Å kodljiva privatizacija javnega zdravstva

Tekst: Mojca Zorko

GROSUPLJE - Vèeraj so na javni tribuni o nevarnostih privatizacije javnega zdravstva spregovorili èlani Gibanja za ohranitev javnega zdravstva. »Naš cilj je predvsem ta, da se ohrani kakovostno in pravièno javno zdravstvo.
Pravièno pa je takrat, ko ljudje plaèujejo v skladu s svojimi zmožnostmi, zdravstvene storitve pa dobivajo glede na svoje potrebe,« je povedala ena od govornic, mag. Julijana Bizjak - Mlakar, strokovnjakinja za zdravstvo, ki pravi, da je oèitno le civilno gibanje tisto, prek katerega lahko kaj dosežejo. »Ker se minister za zdravje Andrej Bruèan na naše pobude ne odzove, smo zdaj poslali poziv vsem poslanskim skupinam, naj nam prisluhnejo, za ohranitev javnega zdravstva pa se bomo borili na vse demokratiène naèine, tudi na ulico smo pripravljeni iti,« je zatrdila Julijana Bizjak - Mlakarjeva.
Javno tribuno so sicer sklicali grosupeljski Socialni demokrati, v Grosuplju pa je zdravstvo že dolgo vroèa tema. Ena od tematik je zdravstveni dom, ki je po mnenju mnogih premajhen, zato bi obèina morala zgraditi novega. Župan Janez Lesjak pa je že nekaj let zagovarjal tezo, da mora obèina najprej poèakati, da se bo država izjasnila, ali bo zdravstvo privatizirala ali ne, saj v primeru privatizacije ostane javno res le primarno zdravstvo, za tega pa je sedanji zdravstveni dom dovolj. Julijana Bizjak - Mlakar pravi, da je takšno mišljenje napaèno, saj bo obèina vedno morala skrbeti za zdravje svojih obèanov.
Druga polemika pa je v Grosuplju nastala zaradi podeljevanja koncesij. Obèinski svet še v prejšnji sestavi se je marca lani v dolgi razpravi opredelil, da zasebnikom ne bodo podeljevali koncesij, s èimer ni bil zadovoljen marsikateri zobozdravnik in fizioterapevt. Takrat so svetniki imenovali tudi ožjo skupino, ki naj bi pripravila osnutek podeljevanja koncesij za javno razpravo, a se je na vse skupaj pozabilo, je povedal direktor Zdravstvenega doma Grosuplje in svetnik SDS Janez Merviè. Zanimivo je, da se, èeprav sta v isti stranki, tudi sam ne strinja z ministrom Bruèanom in koncesije podpira le v primeru, kjer je na voljo veè delovnih mest, kot je ljudi, ki bi jih zasedali. »V Dobrepolju, na primer, ni hotel nihèe delati, ko pa smo tam podelili koncesijo, ni bilo veè težav,« je pojasnil Merviè in dodal, da pa ni proti preoblikovanju javnih zdravstvenih domov v zasebne. »Najveèja težava je zakonodaja, ki javne zavode omejuje pri poslovanju, sistem plaè v zdravstvu pa ne omogoèa, da bi bili zdravniki plaèani v skladu s tem, koliko delajo. In zato bežijo na svoje,« je preprièan Merviè.
V Grosuplju ima za zdaj koncesijo en sam zasebnik. Okulistu je koncesijo podelilo ministrstvo za zdravje, kot zasebnik pa bo zaèel delati jeseni, in sicer, kot je povedal Merviè, najverjetneje ne v zdravstvenem domu, ampak v že zdaj dislocirani ambulanti.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Mar 03, 2007 14:11    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Dnevnik, 2. 3. 2007

Najbolj Å¡ibak nadzor nad koncesijami

DOMžALE - "Zdravje je dobrina, ki ima v življenju ljudi povsod prednost," je preprièana domžalska poslanka Cveta Zalokar Oražem, ki je prav zaradi tega z Gibanjem za ohranitev javnega zdravstva pripravila okroglo mizo o javnem zdravstvu in pripravi nove zakonodaje tudi v Domžalah.
Gibanje ima že veè kot 65.000 podpisnikov, ki ga podpirajo. Zalokarjeva med drugim zagovarja potrebo po novem zakonu o varstvu bolnikovih pravic, ki bo upošteval tudi solidarnost.
"Politika zdravstva mora prisluhniti potrebam vseh sodelujoèih, bolnikom, zdravstvenim delavcem, zavarovalnicam in zdravim ljudem," je izpostavila Zalokar Oražmova. Dejala je, da je problematika podeljevanja koncesij v zdravstvu popolnoma neurejena, saj zakonodaja ne zagotavlja kontroliranega in transparentnega podeljevanja koncesij, posebej šibak pa je nadzor.
Anka Tominšek nasprotuje, da se zdravstvo postavi "na glavo" brez soglasja tistih, ki jih to podroèje najbolj zadeva. Zato naj zakon sledi ustavni doloèbi, da je naša država socialna država, kar pa predlagane spremembe ne zagotavljajo. Predstavila je tudi novosti in obremenitve posameznih kategorij prebivalstva, ki jih te ne bodo zmogle.
Janez Svoljšak, direktor Zdravstvenega doma Domžale, je pohvalil tamkajšnje izkušnje s podeljevanjem koncesij, saj je obèini in zdravstvenemu domu uspelo zagotoviti nekatere skupne dejavnosti, ki jih potrebujejo: urgenco, reševalno službo in dežurstvo. O razliènem stanju koncesij v lokalnih skupnostih pa je povedal, da je država dolžna zagotoviti red in na zakonskih osnovah urediti organiziranost javnega zdravstva ter njegovo povezanost s koncesionarji.
Pomembno bo doloèiti pravice uporabnikov, finanèna sredstva in primerno organiziranost. Pokazalo se je, da je povezanost zdravstvenih domov z lokalnimi skupnostmi prava rešitev, je med drugim opozoril direktor Svoljšak.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Ned Mar 25, 2007 12:31    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Nedelo, 25.03.2007

Razprava o privatizaciji zdravstva

V sejni sobi kamniške obèinske stavbe bo v torek ob 18. uri javna tribuna z naslovom Ustavimo privatizacijo zdravstvenih domov in bolnišnic. Sreèanje sklicuje Gibanje za ohranitev javnega zdravstva, ki šteje že 70 tisoè èlanov in se sprašuje, ali bo interes posameznikov doseèi veèji dobièek prevladal nad zdravstvenimi interesi ljudi. Z obèani in obèankami se bodo pogovarjali Spomenka Hribar, Julija Bizjak - Mlakar, Dušan Keber in Nevenka Lekše.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
stanka



Pridružen/-a: Ned Feb 2006 20:41
Prispevkov: 171
Kraj: Limbuš, Maribor

PrispevekObjavljeno: Ned Mar 25, 2007 18:52    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Vedno znova me pogreje, kako Gibanje za ohranitev javnega zdravstva (beri: ohranitev veènih direktorskih stolèkov) podcenjuje ljudi - paciente, varovance. Ali ni njihova lastna izbira, ali se odloèijo za zasebnega ali javnega zdravstvenega delavca? Saj imajo vendar izbiro in jih je veèina zadovoljnih s to izbiro! Tudi spremembe so vedno možne...

Hkrati pa sem vesela, da že mesece zbirajo želenih 100.000 podpisov, kar dokazuje, da so ljudje navelièani demagogije in monopolov. Oèitno ne razumejo, da so v življenju pomembnejše stvari kot nakladanje o pohlepnih in hudobnih zasebnikih. To ni tisto, kar ljudje potrebujejo.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo Pošlji E-sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Èet Mar 29, 2007 16:50    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Èetrtek, 29.03.2007

Proti privatizaciji zdravstva, ki »ne poteka«

Ljubljana, Kamnik – Premier Janez Janša bo v prihodnjih dneh prejel pismo Gibanja za ohranitev javnega zdravstva s sporoèilom, da so bili udeleženci javne tribune v Kamniku z naslovom Ustavimo privatizacijo zdravstvenih domov in bolnišnic! Bo interes posameznikov po veèjih dobièkih prevagal interese ljudi? »proti privatizaciji in komercializaciji zdravstva ter nadomešèanju zdravstvenih domov in bolnišnic z zasebniki«. Prav tako bodo Janšo seznanili z razpravo na javni tribuni, ki je pokazala, da predlog zakona o koncesijah med drugim omogoèa poceni razprodajo zdravstvenih domov in bolnišnic, teorija in praksa pa kažeta na slabosti razgrajevanja zdravstvenih domov in bolnišnic. To se kaže v slabši kakovosti, dostopnosti in uèinkovitosti zdravstva, kar slabo vpliva na zdravje ljudi, je vèeraj zapisalo v sporoèilu za javnost vodstvo gibanja, v katerega se je doslej vkljuèilo že 70.000 ljudi.
Na naslov javne tribune pa so se že pred dogodkom odzvali na ministrstvu za zdravje. Opozarjajo, da gre za »sistematièno zavajanje s strani gibanja, da je že naslov javne tribune lažen in zlonameren« in odloèno zanikajo, da bi potekala kakršna koli privatizacija zdravstvenih domov in bolnišnic. Na ministrstvu zanikajo tudi trditev gibanja, »da bo interes posameznikov prevagal zdravstvene interese ljudi«. Kakovostno javno zdravstvo je eden najpomembnejših ciljev ministrstva, še poudarjajo.
Milena Zupaniè
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Apr 06, 2007 19:09    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Sobotna priloga - Sobota, 07.04.2007
Poštni predal 29

Proti privatizaciji zdravstva, ki »ne poteka«

Na tretji strani Dela je bila navedena izjava Ministrstva za zdravje, da naj bi bil naslov »Ustavimo privatizacijo zdravstvenih domov in bolnišnic!«, pod katerim je 27. marca potekala javna tribuna Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, zavajajoè, lažen in zlonameren. Ministrstvo zanika, da v Sloveniji poteka privatizacija zdravstvenih domov in bolnišnic. Zanika tudi umestnost vprašanja v vabilu Gibanja: »Bo interes posameznikov po dobièkih prevagal zdravstvene interese ljudi?«
Zaradi objektivnega informiranja javnosti so v nadaljevanju opisani procesi privatizacije in komercializacije zdravstva, ki potekajo v Sloveniji od l. 1992 (od tega zadnji dve leti pospešeno) in dokazujejo, da žaljive izjave Ministrstva za zdravje ne držijo, vprašanje Gibanja v vabilu na javno tribuno pa, da je še kako umestno.
Zdravstveni ekonomisti navajajo najmanj sedem oblik privatizacije zdravstva, ki jih je definiral Young (Appleby et al., 1998): narašèanje zasebnih zdravstvenih storitev, ki so še vedno lahko financirane z javnimi sredstvi; sklepanje pogodb z zasebnimi izvajalci z namenom tekmovanja med njimi; prežemanje javnega sektorja z metoda
mi zasebnega sektorja; povišanje neposrednih plaèil uporabnikov zdravstvenih storitev; uporaba zasebnega kapitala
za gradnjo bolnišnic; deregulacija oz. liberalizacija, ki bo zasebnim izvajalcem zdravstvenih storitev omogoèila vstop na trg; prodaja javne lastnine privatnemu sektorju.
V Sloveniji je prisotnih vseh prvih šest naštetih oblik privatizacije zdravstva, zadnja navedena oblika privatizacije pa je naèrtovana v dokumentih vladnih reformistov, zakon o javno-zasebnem partnerstvu ter ministrov predlog zakona o koncesijah pa jo tudi omogoèata. Ker se skoraj vsa zasebna dejavnost, ki se od l. 1992 uvaja v zdravstvo, izvaja le pridobitno, je poleg privatizacije prisotna tudi komercializacija zdravstva. Vprašanje Gibanja v vabilu na javno tribuno je zato povsem umestno.
Iz Youngove definicije izhaja, da sodi nadomešèanje nepridobitnih zdravstvenih domov in bolnišnic z zasebniki koncesionarji v okvir procesov privatizacije in komercializacije zdravstva. Koncesionarji so financirani z javnimi sredstvi, delujejo pa po podjetniških naèelih. Kar prihranijo pri pacientih, poveèuje njihov dobièek. Pri tem se jemlje zdravstvenim domovom in bolnišnicam zdravstvene programe, kadre in finanèna sredstva, kar povzroèa njihovo razgrajevanje in slabša javno zdravstvo. Sporen je tudi naèin podeljevanja koncesij, ker so bile veèinoma podeljene brez javnih razpisov in predvsem zaradi zasebnih interesov ministrovih cehovskih kolegov, ne pa zaradi javnega interesa. Dobièek motivira tudi sprevržene spodbude in profesionalna etika zdravnikov se lahko umakne zaslužkarstvu na raèun zdravja ljudi. To pa zmanjšuje kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev in ogroža zdravje ljudi. Gotovo obstajajo koncesionarji, ki so vestni in delajo predvsem v dobro bolnikov, vendar vrsta primerov kaže tudi na zlorabe koncesionarjev. Zato so koncesije dobrodošle le kot izjema in dopolnitev dejavnosti javnih zavodov in kadar so podeljene v javnem interesu. To pa je, kadar koncesija poveèuje dostopnost (npr. v oddaljenih krajih) ob veèji ali enaki kakovosti in nižji ceni, kot bi te storitve lahko opravljal javni zavod.
Prav tako obèutimo privatizacijo in komercializacijo zdravstva v obliki vztrajnega zmanjševanja naših pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in uvajanja visokih plaèil zdravstvenih storitev, kadar zbolimo ali se poškodujemo oz. v obliki visokih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vse to zmanjšuje dostopnost ljudi do zdravstvenih storitev. Tako obstajajo skupine prebivalcev, ki nimajo veè dostopa do pomembnih zdravstvenih storitev iz javnih sredstev. Tisti z debelejšimi denarnicami pa lahko celo preskakujejo vrste v javnem zdravstvu. Slednje je tudi korupcija, na katero pa Ministrstvo za zdravje ne reagira.
Èeprav vse bolj èutimo slabosti privatizacije in komercializacije zdravstva na svojem žepu, na manjši dostopnosti, na slabši kakovosti zdravstva in mnogi na svojem zdravju, pa se minister Bruèan dela nevednega in celo zanika, da procesi privatizacije in komercializacije zdravstva sploh potekajo. Ti procesi pa potekajo stihijsko, brez predhodne strategije, brez ustreznih strokovnih in zakonskih podlag ter celo brez soglasja državljanov.
mag. Julijana Bizjak-Mlakar, Kamnik
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Maj 18, 2007 14:55    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Petek, 18.05.2007

Gibanje za javno zdravstvo zavraèa Bruèanov dokument

Ljubljana – Strateški cilji in ukrepi za naèrt zdravstvenega varstva vodijo v zmanjševanje pravic, poveèanje neenakosti, zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev in s tem v slabše zdravje ljudi, sta v imenu gibanja za ohranitev javnega zdravstva ocenili Bruèanov strateški dokument za razvoj zdravstva na vèerajšnji tiskovni konferenci Julijana Bizjak Mlakar in Nevenka Lekše. Do dokumenta so tako zelo kritièni, da ga v imenu svojih 73.000 èlanov popolnoma zavraèajo. »Kdo bi se pustil operirati brez diagnoze in brez prièakovanja, da se bo njegovo zdravstveno stanje izboljšalo?« je retorièno vprašala Bizjak Mlakarjeva. Prav takšen je po mnenju vodstva gibanja novi dokument za razvoj zdravstva: brez analize razmer in brez upanja za izboljšanje zdravstvenega sistema. »Takšni predlogi bodo porušili sistem,« je še opozorila. Cilji dokumenta so tako megleni in nedoloèni, da uèinkov strategije ne bo mogoèe meriti. Edini strategiji, ki sta iz dokumenta jasno razvidni, sta privatizacija in komercializacija zdravstva, je povzela Bizjak Mlakarjeva. Izkušnje drugih držav kažejo na prevladujoèe slabe rezultate teh procesov za zdravje prebivalstva, zato je usmeritev v veèjo obremenitev ljudi z zasebnimi prostovoljnimi zavarovanji zgrešena, je še povedala.
Prof. Rastko Moènik je vèeraj poudaril, da po celotni Evropi, ne le v Sloveniji, potekajo prizadevanja za ohranitev javnih storitev in proti njihovi privatizaciji. Zdravstvo, šolstvo in sociala so družbeno bogastvo, pridobljeno v zadnjih 130 letih, ki je odtegnjeno interesom kapitala tudi tudi v mnogo starih kapitalistiènih državah. »Razdiranje teh omrežij je zelo nevarno poèetje, pri nas pa daje pobude celo vlada, ki bi morala skrbeti za javni interes,« je dejal prof. Moènik.
Mi. Z.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Maj 26, 2007 15:33    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Gibanje za ohranitev javnega zdravstva piše predsedniku vlade
Pismo predsedniku Vlade RS...
Poslano že 2. aprila 2007
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Pokaži sporoèila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi Èasovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski èas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3  Naslednja
Stran 2 od 3

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS