Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotr. oskrbo

Slavica · Gost

Na Ministrstvu za zdravje je v pripravi Osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
Zakon bo urejal podroĂ¨je dejavnosti dolgotrajne oskrbe (dolgotrajna oskrba je oblika skrbi in pomoĂ¨i osebam, ki so dalj Ă¨asa odvisne od pomoĂ¨i druge osebe, ker zaradi bolezni, poĹˇkodbe, invalidnosti ali oslabelosti, same ne morejo opravljati osnovnih Ĺľivljenjskih aktivnosti in dnevnih opravil) in sitem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki bo verjetno kombinacija obveznega in prostovoljnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
( iz spletne strani Ministrstva za zdravje )

Osnutek bo pripravljen predvidoma do sredine junija. Na Ministrstvu so obljubili, da nam ga bodo poslali takoj ko bo pripravljen. Objavljen bo tudi na naĹˇi spletni strani.

Slavica · Gost

Ĺ tevilka: 171-01/92-2/30 P r e d l o g
Ljubljana, 7. 6. 2006

DrĹľavni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, v skladu z 41. Ă¨lenom poslovnika drĹľavnega sveta (Ur. l. RS, Ĺˇt. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vpraĹˇanje drĹľavnega svetnika Vincenca OtoniĂ¨arja glede priprave predloga zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in na podlagi prvega odstavka 56. Ă¨lena zakona o drĹľavnem svetu (Ur. l. RS, Ĺˇt. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

DrĹľavni svet Republike Slovenije podpira vpraĹˇanje drĹľavnega svetnika Vincenca OtoniĂ¨arja in predlaga Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za delo, druĹľino in socialne zadeve, da vpraĹˇanje preuĂ¨ita in nanj odgovorita.

VpraĹˇanje drĹľavnega svetnika Vincenca OtoniĂ¨arja se glasi:

Kdaj bo pripravljen predlog zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo?

ObrazloĹľitev:

Evropski parlament je na svojem zasedanju 15. marca 2006 v veĂ¨ toĂ¨kah opozoril, da morajo drĹľave Ă¨lanice Evropske unije posebno pozornost nameniti osebam, ki potrebujejo dolgoroĂ¨no oskrbo in jih pozval k okrepitvi upravne in institucionalne sposobnosti na podroĂ¨ju dolgoroĂ¨ne oskrbe in zdravstvenega varstva. To podroĂ¨je je namreĂ¨ bistvenega pomena za doseganje visoke stopnje socialne zaĹˇĂ¨ite in vkljuĂ¨enosti.

Cilji, zapisani v Resoluciji Evropskega parlamenta o socialni zaĹˇĂ¨iti in socialni vkljuĂ¨enosti, temeljijo na naĂ¨elih solidarnosti, poĹˇtenosti in univerzalnosti in se nanaĹˇajo na zagotavljanje ustrezne dolgotrajne oskrbe ljudi, so zelo tesno povezani tudi z naĂ¨rtovanimi spremembami zdravstvenega in socialnega sistema v drĹľavah Ă¨lanicah Evropske Unije.

Neizpodbitno dejstvo o pospeĹˇenem staranju evropske in slovenske populacije (deleĹľ starejĹˇih od 65 let je leta 2003 v Sloveniji znaĹˇal 14.9%) potrjuje nujnost vzpostavitve novih sistemov zdravstvene in dolgotrajne oskrbe, saj se bo z leti zdravstveno stanje prebivalstva slabĹˇalo. Ăedalje veĂ¨ bo ljudi, ki bodo potrebovali posebno nego in ki ne bodo mogli poskrbeti sami zase. Proces staranja se bo predvidoma nadaljeval do leta 2050, kar pomeni, da bo Ă¨edalje veĂ¨ oseb potrebovalo pomoĂ¨ na domu (pomoĂ¨ v gospodinjstvu, pri vzdrĹľevanju osebne higiene, pri hiĹˇnih opravilih...) in to za dlje Ă¨asa oziroma trajno. Pretekli in sedanji naĂ¨ini zagotavljanja zdravstvene oskrbe so izrazito usmerjeni zgolj v institucionalne oblike zdravstvenega ali socialnega varstva. V njihovem okviru delujejo razne sluĹľbe, ki pa med seboj premalo sodelujejo. V Sloveniji smo v zmogljivostih, ki izvajajo institucionalno nego, po Ĺˇtevilu postelj z blizu 4,9 postelj na 1000 prebivalcev (starejĹˇih od 65 let) blizu evropskemu povpreĂ¨ju, daleĂ¨ pod njim pa po obsegu nege na domu.

Velik del problema zagotovo predstavlja prav neustrezna oziroma pomanjkljiva zakonska podlaga, ki ne omogoĂ¨a laĹľjega vkljuĂ¨evanja zasebnega sektorja in posameznikov v sistem nudenja storitev dolgotrajne nege oziroma oskrbe. Delovanje patronaĹľnih sluĹľb je zelo omejeno s Ă¨loveĹˇkimi viri in zmogljivostmi, vse ostale oblike institucionalnega varstva pa ne morejo zadovoljiti tako raznolikih potreb posameznikov. Glede na to, da se nekatere oblike dolgotrajne oskrbe izvajajo Ĺľe v okviru sedanjega sistema socialnega in zdravstvenega varstva (npr. institut druĹľinskega pomoĂ¨nika, specializirane ustanove, ki nudijo 24-urno oskrbo, .....) in se tudi izkazujejo za uporabne, je nesmiselno odlaĹˇati s tem nujno potrebnim zakonom.

V Nacionalnem programu zdravstvenega varstva - zdravje za vse do leta 2004 (Ur. list Ĺˇt.49/2000) je bil v toĂ¨ki 3.2.8. (z naslovom Dolgotrajna nega) podan predlog o vzpostavitvi enotnega sistema dolgotrajne nege v drĹľavi in obveznega javnega zavarovanja za dolgotrajno nego, katerega upraviĂ¨enci bi bili deleĹľni pravic v naravi in/ali pravic v obliki denarnih nadomestil. Leta 2002 je bila imenovana tudi posebna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za zdravje, Ministrstva za delo druĹľino in socialne zadeve in Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je pripravila elaborat o uvajanju zavarovanja za dolgotrajno nego v RS. Skupina je v zaĂ¨etku leta 2004 zakljuĂ¨ila svoje delo in objavila dokument, ki naj bi bil izhodiĹˇĂ¨e za pripravo ustreznega zakona.

DrĹľavni svet Republike Slovenije je Ĺľe veĂ¨krat opozoril na potrebo po sprejetju zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in s tem v zvezi organiziral tudi mednarodni posvet na temo neposrednega in individualiziranega financiranja, na katerem so Ĺˇtevilni tuji in domaĂ¨i strokovnjaki predstavili svoja gledanja in izkuĹˇnje z dolgotrajno oskrbo v drĹľavah, kjer ta sistem poznajo Ĺľe nekaj let. Prav teĹľave, ki se pri njih pojavljajo v praksi, kaĹľejo na to, da mora biti takĹˇen sistem oblikovan premiĹˇljeno, da do faze uspeĹˇnega izvajanja preteĂ¨e kar nekaj Ă¨asa in da mora biti sistem oblikovan tako, da omogoĂ¨a sprotno prilagajanje demografskim spremembam. Vendar z odlaĹˇanjem takĹˇne teĹľave ne bodo izginile, temveĂ¨ bodo v praksi postale Ĺˇe bolj obseĹľne in nereĹˇljive.

Iz veĂ¨ih dokumentov je razvidno, da se Vlada in ministrstvi zavedata pomena zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, vendar bi po vseh napovedih predlog zakona Ĺľe moral biti predloĹľen v obravnavo DrĹľavnemu zboru. Opise pereĂ¨ih teĹľav na tem podroĂ¨ju vsebuje tudi Nacionalno poroĂ¨ilo o zdravstveni in dolgotrajni oskrbi za leto 2005, v predlogu socialnega sporazuma za obdobje 2006-2009 pa je kot ena od glavnih nalog Vlade zapisana tudi uvedba sistema zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Vlada je tudi v Resoluciji o Nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006-2010 izrecno zapisala, da bo zakon o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo pripravljen v bliĹľnji prihodnosti in da se bo do leta 2010 enovit sistem dolgotrajne oskrbe Ĺľe izvajal. Glede na to, da v Sloveniji trenutno primanjkuje za to posebej usposobljenega kadra in da so organizacijsko gledano stvari v zaĂ¨etni fazi, bo preteklo Ĺˇe nekaj let, preden bo sistem zaĹľivel tako kot je zamiĹˇljeno. Ăe Vlada Ĺľeli, da sistem v praksi do leta 2010 Ĺľe zaĂ¨ne delovati, je zdaj zadnji Ă¨as za sprejetje tega zakona. Tudi zato, da bodo naĂ¨rti za prihodnost laĹľji ter da bodo bolj natanĂ¨no definirana izhodiĹˇĂ¨a, procesi in cilji sistema.

* * *

DrĹľavni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za delo, druĹľino in socialne zadeve, da vpraĹˇanje preuĂ¨ita in v skladu s 96. Ă¨lenom poslovnika drĹľavnega sveta (Ur. l. RS, Ĺˇt. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Slavica · Gost

POZDRAVLJENA, POĹ ILJAM PREDLOG ZAKONA, RAZPRAVA DO 28.09.2006.
LP MAGDA

ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI IN ZAVAROVANJU ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/aktualno/javna_razprava/zakon_o_dolgotrajni_oskrbi/Zakon_DO_koncni_avg06.doc

Slavica · Gost

--------------------------------------------------------------------------------
Spletna stran Ministrstva za zdravje

JAVNA RAZPRAVA:

http://www.mz.gov.si/

Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za trajno oskrbo bo v javni razpravi do 28. septembra 2006. Prilagamo navodila za poĹˇiljanje pripomb in predlogov ter strokovne in organizacijske podlage za prehodno in dolgotrajno oskrbo v RS, priloga 1, priloga 2, priloga 3, priloga 4a, priloga 4b, priloga 5.

Slavica · Gost

SporoĂ¨ilo za javnost ZZZS

Z 11. redne seje Upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Upravni odbor Zavoda je danes obravnaval in sprejel tudi pripombe in staliĹˇĂ¨a k predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki ga je Ministrstvo za zdravje pred dnevi posredovalo v javno razpravo. Pri tem je zlasti poudaril, da si Zavod za uvedbo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo prizadeva Ĺľe veĂ¨ let in da je njegova uvedba nujna zaradi demografskih, socialnih, zdravstvenih in drugih sprememb v slovenski druĹľbi. Ker pa predlog zakona vsebuje nekatere konceptualne nejasnosti, predlaga dodelavo in dopolnitev zakona, tako da bo zakon temeljil na naĂ¨elih socialnih zavarovanj kot samostojno podroĂ¨je socialne varnosti, ki ga bo upravljala samostojna pravna oseba, da bo nosilec obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo imel potrebna javna pooblastila za upravljanje s podroĂ¨jem in doloĂ¨eno avtonomnost pri urejanju pravic in obveznosti zavarovanih oseb ter pri urejanju odnosov z izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe ter nenazadnje da bo podroĂ¨je jasno razmejeno od podroĂ¨ja zdravstvene dejavnosti in od podroĂ¨ja obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega potrebe po dolgotrajni oskrbi za pribliĹľno 60.000 oseb ni mogoĂ¨e uresniĂ¨iti v kratkem roku zaradi finanĂ¨nih, kadrovskih in drugih razlogov. Zato bi moral predlog zakona predvideti postopnost uvajanja. Ta je moĹľna z uporabo razliĂ¨nih instrumentov, kot so normativi in standardi, viĹˇina doplaĂ¨il, doloĂ¨itev prioritet itd. MoĹľno bi bilo npr. v prehodnih doloĂ¨bah predvideti, da se kot meja za upraviĂ¨enost do dolgotrajne oskrbe prvo ali prvi dve leti Ĺˇteje potreba po storitvah v obsegu najmanj 14 ur na teden, nato pa neka druga merila itd., dokler v roku 5 let ne bi dosegli cilja, ki je opredeljen v zakonu. Enako bi lahko veljalo pri doplaĂ¨ilih, Ĺˇe posebej pri storitvah pomoĂ¨i pri gospodinjskih opravilih ali tudi pri nekaterih drugih storitvah. Brez priprave predloga o postopnosti uvajanja zavarovanja, ki bo podprto tudi s finanĂ¨nim izraĂ¨unom in bilanco potrebnih sredstev lahko pride do zelo resnih teĹľav in problemov. Zavarovanci bodo imeli pravice, ki jih ne bo mogoĂ¨e zadovoljiti in finanĂ¨no pokriti. ReĹˇitev finanĂ¨nih vpraĹˇanj dolgotrajne oskrbe bo namreĂ¨ eno izmed osrednjih vpraĹˇanj sprejemljivosti tega zakona. Pri tem je potrebno raĂ¨unati na nujnost prestrukturiranja znotraj bilance javnih sredstev in na skrajno racionalnost. Pri tem strokovna sluĹľba Zavoda ocenjuje kot smiselno moĹľnost, da se zavarovanci pri prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnicah tudi dopolnilno zavarujejo za doplaĂ¨ila k storitvam, ki jih obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ne bi krilo v polni vrednosti. Upravni odbor Zavoda je zaradi navedenih razlogov in drugih pisnih pripomb ter na podlagi opravljene razprave zadolĹľil strokovno sluĹľbo Zavoda, da pripravi konkretne pripombe k posameznim Ă¨lenom predloga zakona, ki naj jih posreduje pripravljavcem zakona. Upravni odbor Zavoda podpira nadaljnjo pripravo zakona z namenom izboljĹˇanja njegove vsebine v dobro oseb, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo.

Slavica · Gost

http://www.mz.gov.si

11.10.2006

Pojasnilo predlagateljev zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo - odziv na novinarsko konferenco ZSSS

Predlagatelja zakona, ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, druĹľino in socialne zadeve se zavedata pomembnosti predlaganega zakona in potrebe po uskladitvi staliĹˇĂ¨ in ĹˇirĹˇem druĹľbenem konsenzu za njegovo sprejetje, zato nikogar ne Ĺľelimo izkljuĂ¨evati.

V okviru javne razprave je bila vsem drĹľavljanom dana moĹľnost, da sodelujejo in predlagajo izboljĹˇave predloga zakona. S pripombami in predlogi ZSSS smo seznanjeni, saj so jih podali tudi v okviru javne razprave, in jih bomo prouĂ¨ili in smiselno upoĹˇtevali.

V samem postopku sprejetja zakona je pred obravnavo na vladi predvidena tudi obravnava na Ekonomsko socialnem svetu.

V naslednjem tednu priĂ¨akujemo tudi natanĂ¨nejĹˇe izraĂ¨une o obremenitvah na neto plaĂ¨o in ceno dela, ki jih bo izdelal UMAR. DokonĂ¨nih izraĂ¨unov pa ni mogoĂ¨e narediti, saj so ti odvisni od obsega pravic in dinamike uvajanja zakona in pravic, ki izhajajo iz zakona.

Roki, ki so predlagani, so bili postavljeni v skladu s predvidenim postopkom sprejemanja zakona, ni pa izkljuĂ¨eno njihovo podaljĹˇanje, Ă¨e se bo izkazalo, da je to potrebno.

Andreja Peternelj, vodja skupine za pripravo zakona

Davor DominkuĹˇ, Ministrstvo za delo, druĹľino in soc. zadeve RS

Slavica · Gost

Pogosta vpraĹˇanja in odgovori....

zdruĹľenje zpms · Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32 Prispevkov: 447

Zakon o dolgotrajni oskrbi je vlada prejĹˇnji mesec iz Ministrstva za zdravje prenesla na Ministrstvo za delo, druĹľino in socialne zadeve.

Ministrstvo za delo, druĹľino in socialne zadeve....

Z zakonom do veĂ¨je kakovosti Ĺľivljenja starejĹˇih

Z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki ga pripravljajo na ministrstvu za delo, naj bi poveĂ¨ali socialno varnost starejĹˇih, bolnih in onemoglih. IzboljĹˇali naj bi dostopnost do storitev dolgotrajne oskrbe in poveĂ¨ali njihovo kakovost...........
_________________
zdruĹľenje zpms

majda n · Pridružen/-a: Sre Apr 2006 20:48 Prispevkov: 342

Nikakor ne morem mimo tega, da je naĹˇa stroka na tem podroĂ¨ju tako izvisela. Tako kot mnoge se spraĹˇujem, kako je mogoĂ¨e, da je koncesija za pomoĂ¨ na domu v rokah CSD, potrebna izobrazba - socialni delavec, sociolog, Ĺˇtudij teologije....PatronaĹľna medicinska sestra ? NemogoĂ¨e !
Me, s takĹˇno specifiko dela, delo z lokalno skupnostjo, delo z druĹľino, redno in prve ugotavljamo njihove potrebe....nas ni nikjer. Nov zakon bi naj prinaĹˇal racionalizacijo...Ă¨esa ? VkljuĂ¨eni bodo razliĂ¨ni strokovnjaki, kar nekaj ljudi bo koordiniralo iz pisarne.
Ăe bi to koncesijo imela v rokah PMS, bi bilo njeno delo veliko bolj uĂ¨inkovito, saj smo prve, ki ugotavljamo takĹˇne potrebe, na nas se ljudje tudi najprej obraĂ¨ajo s tovrstnimi potebami, me pa jih napotimo - poveĹľemo s CSD....
Morala sem se malo oglasit, saj kadarkoli sliĹˇim za zakon o dolgotrajni oskrbi, pomislim na to. Vem, da o tem razmiĹˇljate tudi ostale, napisala nisem niĂ¨ novega in stvari paĂ¨ grejo svojo pot.
Lep pozdrav ! Shocked

Slavica · Gost

Zakon je od 17.3.2010 v enomeseĂ¨ni javni razpravi:

ZDOZDO

ZDOZDO - gradivo za medije

urĹˇka · Pridružen/-a: Tor Jun 2007 15:35 Prispevkov: 282

Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo - 13.04.2010

na Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo so se odzvale tudi medicinske sestre

Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo smo v Zbornici zdravstvene in babiĹˇke nege Slovenije - Zvezi strokovnih druĹˇtev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornici - Zvezi) skrbno prouĂ¨ili in podali pripombe. Veseli nas, da se bo podroĂ¨je dolgotrajne oskrbe uredilo z zakonom, ki ga Ĺľe dolgo priĂ¨akujemo.

Zaradi naraĹˇĂ¨anja Ĺˇtevila ljudi, ki potrebuje eno od oblik zdravstvene ali socialne pomoĂ¨i in zaradi naraĹˇĂ¨ajoĂ¨ih stroĹˇkov, ki so s tem povezani, je postalo nujno, da tudi v Sloveniji uredimo podroĂ¨je dolgotrajne oskrbe in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki bo prineslo pomembne spremembe tako v zdravstveni kot socialni politiki. UĂ¨inkovito povezovanje je prav na tem podroĂ¨ju potrebno tako z vidika uporabnikov kot izvajalcev.

Dolgotrajna oskrba je nova oblika pristopa k uporabnikom. Upamo, da bomo izvajalci dolgotrajne oskrbe tako s podroĂ¨ja zdravstva kot sociale skupaj sledili potrebam uporabnikov, ne glede na to, da sta se resorja pred Ă¨asom razĹˇla, posledice pa danes bolj kot kdajkoli Ă¨utimo vsi vpleteni.

Na Zbornici - Zvezi smo mnenja, da je treba zaradi vkljuĂ¨evanja razliĂ¨nih izvajalcev v dolgotrajno oskrbo poudariti vrsto izvajalca. Upamo, da se bodo le-ti definirali s kompetencami, saj doloĂ¨ene izmed navedenih storitev lahko izvajajo samo strokovnjaki s tega podroĂ¨ja. Zelo pomemben je Ă¨len, ki opredeljuje storitve, namenjene pomoĂ¨i pri opravljanju temeljnih dnevnih opravil. Menimo, da podroĂ¨je paliativne zdravstvene nege in oskrbe ne sodi na podroĂ¨je, ki ga ureja ta zakon. Zakon opredeljuje kriterije za ugotavljanje sposobnosti samooskrbe, nima pa opredeljeno, kako te kriterije vrednotiti. Menimo, da mora zakon vkljuĂ¨evati tudi kategorije, ki opredeljujejo stopnjo zahtevnosti dolgotrajne oskrbe. Nekaj ustanov institucionalnega varstva na podlagi teh kriterijev stanovalce Ĺľe razvrĹˇĂ¨a v kategorije. PriĂ¨akujemo, da bo tudi Zdravstvenim domovom omogoĂ¨eno, da se vkljuĂ¨ijo kot partnerji v izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe, seveda ob ustreznem preoblikovanju.

Obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo naj bi izvajali kot javno sluĹľbo in nepridobitno dejavnost, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa naj bi se preoblikoval v Zavod za zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo Slovenije. Predvidena je tudi Ĺˇiritev pristojnosti Zavoda, ki naj bi imel hkrati Ĺˇe pristojnosti odloĂ¨anja o vstopu v zavarovanje, standardih, zaposlovanju in paketu storitev namenjenih uporabnikom. V Zbornici - Zvezi se s tem ne strinjamo, saj lahko vodi v zmanjĹˇevanje pravic uporabnikov.

Zbornica - Zveza bo aktivno sodelovala na vseh podroĂ¨jih, ki so predvidena v zakonu. To so med drugim podroĂ¨je opravljanja strokovnega izpita direktorja javnega zavoda za izvajanje dolgotrajne oskrbe in programov usposabljanja nepoklicnih izvajalcev. PriĂ¨akujemo tudi, da bosta strokovni nadzor izvajali pristojni zbornici, kot tudi, da bosta vkljuĂ¨eni v doloĂ¨itev obsega znanja in delovnih izkuĹˇenj, ki jih mora imeti koordinator dolgotrajne oskrbe.

V povezavi s slednjim Ĺľelimo ponovno opozoriti na mreĹľo patronaĹľne sluĹľbe, ki jo imamo v Sloveniji zelo dobro razvito, na veĂ¨ kot 800 patronaĹľnih medicinskih sester (vsaka skrbi za povpreĂ¨no 2500 prebivalcev, pozna svoje terensko obmoĂ¨je, posameznike, druĹľine in lokalno skupnost). PatronaĹľna medicinska sestra je tista, ki je vsak dan v neposrednem stiku s pacientom, najbolje pozna razmere in probleme, tista, ki ji pacient najbolj zaupa, je koordinatorka vseh oblik pomoĂ¨i na domu in je vez med posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom. V Zbornici - Zvezi si Ĺľelimo aktivnega in enakopravnega vkljuĂ¨evanja izvajalcev zdravstvene nege v izvajanje dolgotrajne oskrbe in upamo, da nas bo pri tem podprlo tudi Ministrstvo za zdravje, ne le naĂ¨elno, temveĂ¨ s konkretnimi dejanji.

Zelo pomembno je, da se zavedamo integriranosti obravnave v dolgotrajni oskrbi in da bomo tudi v pripravi vseh podzakonskih aktov in drugih podlag sledili dejanskim potrebam uporabnika. Zagotoviti bo treba prisotnost ustrezno strokovno usposobljenega kadra glede na zahtevnost potreb uporabnika.

Ljubljana, 9. april 2010

urĹˇka · Pridružen/-a: Tor Jun 2007 15:35 Prispevkov: 282

Novosti na podroĂ¨ju zakona o dolgotrajni oskrbi in negi na domu- preberite zadnjo verzijo december 2010.

http://www.ssz-slo.si/slo/main.asp?id=1694E17F

Zakon o dolgotrajni oskrbi in negi na domu ureja dejavnost dolgotrajne oskrbe in nege pa sluĂ¨ajno vkljuĂ¨uje "tudi" zdravstveno nego. Potem pa si gremo izvajanje kakovosti na bolnikovem domu???