Minister Bruèan zavraèa oèitke

[Slavica]

http://www.mz.gov.si/

10.10.2006

Minister Bruèan zavraèa oèitke LDS o "divji privatizaciji" zdravstva


"Pri podeljevanju koncesij v zdravstvu gre za javno zdravstveno oskrbo, ki jo lahko opravljajo tudi zasebniki. Ne gre za uvajanje samoplaèništva, ampak se bodo storitve še naprej financirale iz javnih sredstev, še manj za divjo privatizacijo zdravstva, kot to poskušajo prikazati nekateri" se je na oèitke LDS z današnje novinarske konference odzval minister za zdravje Andrej Bruèan. Ministrstvo za zdravje je s podeljevanjem koncesij razširilo mrežo javne zdravstvene službe, poveèalo dostopnost do storitev in skrajšalo nekatere èakalne dobe.


Pri podeljevanju koncesij smo za vse podeljene koncesije upoštevali doloèila veljavnega zakona ZZVZZ, ki je velja zadnjih 14 let. V tem mandatu ni bilo podeljenih niè kaj bistveno veè koncesij kot v zadnjih 14-ih letih. Niè pretresljivega se lansko leto in letos tudi ne bo zgodilo, da bi lahko govorili o "divji privatizaciji".Podeljevanja koncesij tako s tem ni mogoèe enaèiti, kot tega ne gre enaèiti z vstopom gospodarstva na podroèje zdravstvenih storitev. Gre za pospeševanje javno-zasebnega partnerstva na tem podroèju. Ta partnerstva namreè v tujini predstavljajo tudi do 70% vseh javno-zasebnih partnerstev in so zelo pomembna. Za zdravstvo predstavljajo svež kapital in vlaganja v prostore in opremo, hkrati pa privedejo do bolj uèinkovitega in smotrnega poslovanja.



Glede nekaterih konkretnih oèitkov, ki jih je LDS navedla na primeru ZD Slovenska Bistrica, kot npr. neizvajanje dežurstev s strani koncesionarjev v ZD Slovenska Bistrica, je potrebno povedati, da je v pogodbah s koncesionarji zapisano, da so ti dolžni izvajati dežurstvo, za izvajanje v praksi pa sta odgovorna direktor zdravstvenega doma in župan. Èe prihaja do kršitev pogodbe, so na voljo tudi ustrezne sankcije. Koncesije na primarni ravni podeljuje obèina, ministrstvo pa daje le soglasje, kar pomeni, da se ministrstvo strinja s postopnim prehodom na koncesijski naèin dela na primarni ravni, pri èemer pa je za to nujna predhodna odloèitev obèine.



Koncesije v nasprotju s trditvami predstavnikov LDS predstavljajo rešitev za bolj ruralne kraje, kjer obstaja pomanjkanje zdravnikov. V praksi se te pravzaprav ne podeljujejo v veèjih mestih (npr. LJ, MB), medtem ko v manjših krajih podeljevanje koncisij lahko pomeni dolgoroèno reševanje problematike pomanjkanja zdravnikov.



Nadzor je potrebno okrepiti tako pri javnih zavodih kot pri koncesionarjih. Zato ni mogoèe sprejeti trditve, da se s podeljevanjem koncesij izgublja nadzor, saj ta s koncesijami nima nobene neposredne povezave. Nadzor nad koncesionarji se izvaja na enak naèin kot pri javni zdravstveni službi, tako v upravnem kot v strokovnem smislu. Ravno tako so koncesionarji odgovorni za investicije in jih tudi izvajajo. Ne drži, da finanènega nadzora pri koncesionarjih ni. Za sredstva, ki jih dobijo kot javni delavci, so finanèno popolnoma odgovorni vsem inšpektorjem.

[Slavica]

http://www.mz.gov.si/si/splosno/novice/novica/article/670/5299/?cHash=e18f9a7aa9

13.10.2006

MINISTER ZA ZDRAVJE ANDREJ BRUÈAN ZANIKA, DA BI ZARADI KONCESIJ ZDRAVSTVO IZGUBILO DELOVNA MESTA KOT TUDI DRUGE VÈERAJŠNJE NAVEDBE GIBANJA ZA OHRANITEV JAVNEGA ZDRAVJA

Minister za zdravje Andrej Bruèan zavraèa trditve Gibanja za ohranitev javnega zdravja, da pripravlja nov val divjega podeljevanja koncesij, s tem ko bo Zavod 3. novembra objavil novi razpis programov. Z razpisom ministrstvo razširja mrežo javne zdravstvene službe, poveèuje dostopnost do storitev in skrajšuje nekatere èakalne dobe. V postopku pridobivanja koncesije na ministrstvu je 81 koncesij, pozitivno pa bodo rešene samo tiste, ki bodo izpolnjevale pogoje.

Trditev, da je bilo s podelitvijo koncesij izgubljenih 12 odstotkov delovnih mest v zdravstvu, je povsem neresnièna. Minister je že veèkrat zaprosil sindikate za seznam ljudi, ki so zaradi uvajanja koncesionarstva izgubili službo, vendar teh podatkov še sedaj ni prejel. V Sloveniji trenutno obstaja pomanjkanje medicinskega kadra, zato je strah za izgubo delovnega mesta nepotreben, strašenje Gibanja za ohranitev javnega zdravja pa je zavajanje ljudi.

Ravno tako ne drži, da se koncesije podeljujejo v nasprotju s pravno prakso EU. Postopek o tem, ali je potrebno javna naroèila in javne koncesije za zdravstvene storitve oddajati po predhodni objavi, je v postopku pred Sodišèem Evropskih skupnosti, sodišèe pa o tem še ni odloèilo. Èe bo sodišèe odloèilo v prid mnenju generalnega pravobranilca, se bodo morale vse države èlanice temu prilagoditi, do odloèitve pa ne moremo govoriti o kršitvah prava oz. pravne prakse Evropske skupnosti.

Kljub temu bo podeljevanje koncesij na podroèju zdravstvene javne službe v Sloveniji kmalu urejeno tako, da bo to vkljuèevalo objavo javnega razpisa, saj ministrstvo pripravlja zakon, ki bo to uredil. Mreža javnega zdravstva, tako primarnega kot sekundarnega, je ravno tako pripravljena. V bodoèe širitev mreže delovanja zdravnikov zasebnikov pod okriljem javnega zdravstva delovala na osnovi razpisov in omenjenih pravnih podlag.

Tudi podatki o številu koncesionarjev (1600), ki so bili vèeraj objavljeni, so zavajajoèi. En pogodbeni partner ima lahko veè pogodb, kar pa ni enako številu koncesij, ki jih je pridobil. Ni namreè nujno, da se koncesionar prijavi na razpise za koncesije. V Sloveniji je tako 1286 sklenjenih pogodb s zasebnimi koncesionarji, kar predstavlja 11,6 odstotka javnega zdravstvenega denarja oz. 33 milijard. Delež sredstev za programe zdravstvenih storitev je pri zasebnikih znašal v letu 2002 8,62%, v letu 2003 9,12 %, v letu 2004 9,32 %, v letu 2005 pa 11,46 %. Porast v letu 2005 je v veliki meri posledica poveèanja programa podjetju Medicor, kateremu je soglasje za koncesijo dal prejšnji minister. Medicorju smo v letu 2005 program poveèali zaradi skrajševanja èakalnih dob na podroèju koronografij in operacij na srcu in s tem bistveno skrajšali èakalne dobe.

Minister je že veèkrat pojasnil, da v tem mandatu ni bilo podeljenih veè koncesij, kot so jih v povpreèju letno podelili v zadnjih 14-ih letih in da se pravzaprav ne dogaja niè pretresljivega, sploh pa ne uvajamo samoplaèništva ali privatizacije v smislu lastništva. Pri koncesijah gre za javno zdravstveno oskrbo, ki jo lahko opravljajo tudi zasebniki.

Na koncu naj odgovorimo še na trditve g. Dušana Kebra v Delu 12. 10., kjer navaja, da med sedanjim ministrom in njim obstaja majhna razlika, saj je ta svojo vizijo objavil v beli knjigi, medtem ko sedanje vizije javnost ne pozna. Med sedanjim ministrom in bivšim ministrom obstaja velika razlika. Prejšnji minister namreè bele knjige v štirih letih sploh ni mogel sprejeti, saj je bila njegova vizija popolnoma zgrešena. Tako tudi ni pripravil programa za obdobje po letu 2004, ki bi ga sicer moral. Minister Bruèan je v nasprotju z njim pripravil program zdravstvenega varstva za obdobje 2007-2013, ki bo v kratkem tudi v javni razpravi.

[Vali]

24.ur.com

Minister zavraèa oèitke Ljubljana | 20.10.2006

Minister Bruèan je preprièan, da so oèitki gibanja za ohranitev javnega zdravstva na njegov raèun le zavajanje javnosti.

Minister Bruèan zavraèa vse oèitke gibanja za ohranitev javnega zdravstva. Slovenski zdravstveni sistem bi se zaèel razgrajevati ravno v primeru, èe ne bi podeljevali koncesij, je v odgovor na oèitke gibanja za ohranitev javnega zdravstva dejal minister za zdravje Andrej Bruèan. S svojimi trditvami gibanje po mnenju Bruèana neutemeljeno bega ljudi. Nihèe v sistemu s koncesionarji namreè ne bo plaèal niti tolarja veè iz svojega žepa kot sedaj in nobenega razslojevanja ne bo zaradi podeljevanja koncesij.Minister je zavrnil vse oèitke, ki mu jih namenjajo v gibanju. V teh oèitkih je po njegovih besedah veliko demagogije, podeljevanje koncesij namreè teèe v skladu z obstojeèo zakonodajo - tako kot v mandatih prejšnjih ministrov.
Bruèan pravi, da èe so koncesionarji v svojem delu racionalnejši, je to le znak njihovega dobrega dela. Èista izmišljotina pa je, da bodo morali ljudje pri koncesionarjih plaèevati iz svojega žepa. Poleg tega pa ministrstvo ni podelilo niè veè koncesij v povpreèju na leto, kot se jih je podeljevalo v prejšnjih mandatih. Znova je poudaril, da koncesije niso privatizacija. Gibanje na ministra naslovilo nova vprašanja.
V gibanju so danes ministra Bruèana pozvali, naj javnost seznani z nekaterimi podatki, povezanimi s podeljevanjem koncesij. Med drugim koliko novih zasebnikov bo ob novembrskem razpisu dobilo program iz novih virov in koliko tako, da se bodo ti programi in denar odvzeli javnim izvajalcem ter kateri javni zavodi bodo izgubili sredstva in v kolikšnem obsegu.
Bruèan trdi, da ministrstvo ni podelilo veè koncesij, kot jih je podeljevalo v prejšnjem mandatu. Izvedeti želijo, koliko novih sredstev za zdravstvene pravice bo na voljo v prihodnjem letu ob upoštevanju poveèanih plaè zdravnikov in nekaterih drugih zdravstvenih delavcev, prenosa stroškov za plaèe sekundarijev s proraèuna ministrstva na proraèun ZZZS, ki so znašali veè milijard, in drugih novih stroškov, ki niso povezani s pravicami bolnikov.Nenazadnje ministra za zdravje sprašujejo, ali so obèine in ministrstvo za nove koncesionarje izdelali izraèune in analize, na podlagi katerih utemeljeno prièakujejo, da bodo koncesionarji bolje kot javni zavodi zmanjševali stroške zdravstvenih storitev in poveèevali dostopnost. Bruèan je danes dejal, da so vprašanja zelo podrobna, zato bodo na ministrstvu potrebovali nekaj èasa, da pripravijo odgovore. Zagotovil pa je, da bodo v gibanju odgovore dobili. Glede vprašanja o številu zdravnikov, ki so s koncesijo odvzeli program zdravstvenemu domu, minister pravi, da toène številke ne ve, da pa jih je precej.

[Slavica]

Odgovori na interpelacijo
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/interpelacija/Microsoft_Word_-_Odgovor_ministra_interpelacija_DZ_101106.pdf

[Slavica]

Delo: 11. 12. 2006
Pogovor z ministrom za zdravje Andrejem Bruèanom
»Z odgovori bom dokazal, da so oèitki neupravièeni«
Pon 11.12.2006
Ljubljana – Interpelacija zoper ministra za zdravje se je kot zelo verjetna napovedovala že v zaèetku leta zaradi zapletov, povezanih z operacijskimi mizami; te so zdaj sicer že v bolnišnicah, a zgodba še vedno ni konèana. Do sredine oktobra se je (oèitno) nabralo dovolj gradiva, da so liberalni demokrati tudi uradno vložili interpelacijo, v kateri ministru oèitajo sedem »naglavnih grehov«, ki naj bi majali trdnost zdravstvenega sistema, s tem pa tudi njegovega stolèka. V odgovoru, ki ga bo jutri moral ubraniti pred poslanskim zborom, je minister za zdravje Andrej Bruèan vse oèitke zavrnil kot neutemeljene. Preden ga o temah, v javnosti že nièkolikokrat obelodanjenih, izprašajo poslanci, pa smo ga povprašali o trenutno najbolj aktualnih zdravstvenih problemih, ki ravno tako terjajo odgovore.
V petek vam je po skoraj letu dni sporov med Vzajemno in lekarnami uspelo doseèi dogovor z njimi na enem samem sestanku. Ste sporu naredili konec zaradi napovedi, da bodo zavarovanci v lekarnah morali plaèevati za zdravila – in nato Vzajemno prositi za povraèilo?
To je bil glavni razlog. Obojim, tako Vzajemni kot lekarnam, sem že poleti dal možnost, da sklenejo dogovor v okvirih, ki smo jih pred tem postavili na skupnem sestanku. Ker pa se ni zgodilo niè sistemskega, 60 odstotkov lekarn pa je že zaèelo sodelovati in pošiljati podatke Vzajemni, smo to, resda le zaèasno rešitev enostavno morali sprejeti. Seveda še vedno obstaja možnost za spremembo financiranja lekarniške dejavnosti in tudi za višji odstotek, ki bi pripadel lekarnam kot plaèilo za veèji obseg storitev. Zdaj smo paè zagotovili, da bo s posredovanjem 13 kljuènih podatkov mogoèe izvajati izravnalne sheme; morda kakšen izmed teh podatkov ni nujen, a to je v tem trenutku še nemogoèe oceniti. To bo v naslednjih dveh mesecih ugotavljala komisija, ki jo bomo v kratkem imenovali. Èe se bo izkazalo, da je višino provizije treba spremeniti, bo to izvedljivo s spremembo zakona.
Je pa zanimivo, da vodstvo Vzajemne pravi, da po sporazumu, ki lekarne obvezuje k pošiljanju veèjega nabora podatkov, njih pa k sprotnemu kritju nastalih stroškov, teh spet ne bodo plaèevali – zato, ker lekarne niso podpisale novih poslovnih pogodb. Gre torej za Pirovo zmago?
Vzajemna bo v tem trenutku plaèevala manj od zakonsko dovoljene provizije 0,75 odstotka, ker paè lekarne noèejo podpisati nove pogodbe; po stari pogodbi je ta odstotek nižji. Èe se je doslej za podpis odloèilo veè kot 60 odstotkov lekarn, mislim, da je prav, da smo ukrepali tako, kot smo. Razliko pa bodo lekarne od zavarovalnice kasneje dobile povrnjeno. Sicer pa je ta spor navsezadnje problematièen z obeh strani, zato ne bom dopustil, da bi medsebojno kazanje mišic enih in drugih na svojih hrbtih obèutili zavarovanci.
Umirilo se je tudi merjenje moèi med ministrstvom in zdravniškim sindikatom Fides; vodstvo slednjega je bilo v teh dneh imenovano za še en mandat. Predsednik, izvoljen že èetrtiè zapored, je preprièan, da bo moralo slovensko zdravstvo bolj kot doslej staviti na kakovost. Kaj pravite k temu?
Zdravniki oèitno dr. Kuštrinu zaupajo. S Fidesom je mogoèe dobro sodelovati, kar potrjujeta tudi letos sprejeti uredbi, ki sta pripomogli k izboljšanju delovnih razmer zaposlenih v zdravstvu, ne le zdravnikov. Sicer pa mislim, da je dr. Kuštrin v omenjeni trditvi imel prav, saj je v zdravstvu v resnici treba nenehno stremeti k izboljševanju kakovosti in uèinkovitosti. V tej smeri smo v zadnjem letu že kar nekaj naredili: sprejeli smo nacionalne usmeritve za razvoj kakovosti v zdravstvu, ki predstavljajo skupno ogrodje za razvoj kakovosti v Sloveniji, obenem pa skrbijo za veèjo varnost pacientov. Z vodstvi bolnišnic smo se dogovarjali o izboljševanju kakovosti v bolnišnicah, na tej podlagi so bili ustanovljeni odbori in komisije za kakovost. Trenutno teèe tudi nacionalna anketa o izkušnjah pacientov v bolnišnicah in o zadovoljstvu zaposlenih – na podlagi tako dobljenih podatkov se bomo lahko odloèali za nadaljnjo strategijo na tem podroèju.
Do dvomov o kakovosti storitev v zdravstvu pa prihaja tudi zaradi nenehnega spopadanja zdravnikov s sistemskimi zankami, vedno bolj obremenjujoèimi normativi za delo in posledièno vse bolj odtujenim odnosom med zdravnikom in pacientom.
To je res, vendar ne gre za problem, ki bi se pojavil vèeraj, poskusi za njegovo uèinkovito rešitev trajajo že dolgo. Drži, da po veljavnih normativih zdravniki nimajo dovolj èasa, predvsem ne za dolgotrajen in resen pogovor s pacientom, ki je kljuènega pomena za uspeh zdravljenja. Tako kot normativov pa še vedno nismo spremenili tudi zelene knjige; vsi poskusi doslej so bili neuspešni. Na ministrstvu sicer pripravljamo spremembe, a to delo je bolj zapleteno, kot je videti na prvi pogled; vsekakor pa bo pri novih normativih treba spremeniti razmerje med zdaj bistveno precenjenim tehnièno-manualnim delom in med intelektualnim delom, ki je podcenjeno. Sicer pa je v nacionalnem programu za obdobje od 2007 do 2013, ki ga pripravljamo, posebna pozornost posveèena prav strategiji razvoja kakovosti v zdravstvu.
Pred kratkim se je javno oglasila koordinacija predsednikov društev bolnikov – z resnimi opozorili, po katerih Slovenija še vedno nima nacionalnega programa za zdravljenje sladkornih bolnikov niti nacionalnega programa za boj proti raku; nimamo nevrologov, ki bi se ukvarjali z zdravljenjem epilepsije, ni gastroenterologov, ki bi se ukvarjali s celiakijo ... Ste jim že odgovorili?
Ta vprašanja so veèplastna in nanja bom odgovoril, pred tem pa moram dobiti konkretne odgovore razširjenih strokovnih kolegijev oziroma neposredno odgovornih, saj za vse navedeno – na primer za to, da nimamo strokovnih smernic za zdravljenje sladkorne bolezni – resnièno ne more biti odgovorno ministrstvo. Lahko pa reèem, da smo na podlagi tega pisma pripravo smernic pospešili.
Saj takšen verjetno tudi je namen tovrstnih javnih pozivov (zainteresirane) civilne družbe.
Èe je bilo res mišljeno tako, je to dobro – in temu primerno smo tudi ukrepali.
Podobne so tudi zgodbe, ki se odpirajo na drugih podroèjih. Tako je stroka na ravno konèanem strokovnem sreèanju o demenci opozorila na manko smernic za zdravljenje te bolezni, na dejstvo, da noben klinièni oddelek za nevrologijo pri nas nima nevrologov, ki bi se ukvarjali zgolj s temi bolniki. Videti je, da je v sistemu kup vrzeli, ki zahtevajo dosleden pristop – v dobro stroke in seveda bolnikov. Kaj nameravate ukreniti?
Celovit in konkreten pregled je zelo težko dokonèno pripraviti. Taka opozorila so dobrodošla, saj na njihovi podlagi lahko ukrepamo. V prvi vrsti gre za problem posameznih strok oziroma njihovih razširjenih strokovnih kolegijev (RSK), šele v konèni fazi tudi ministrstva. RSK-ji imajo namreè vse možnosti, da takšne probleme uredijo, minister kot vodja te razvejene mreže, v kateri ima pomembno vlogo še zdravstveni svet, pa potem lahko presoja o strokovnih smernicah in navodilih. RSK-ji, ki jim sicer že prej ni bila priznana ustrezna vloga, so v prejšnjem mandatu s tripartitnim sistemom izgubili še tisto malo, kar so imeli. Zato smo njihovo vodenje centralizirali (tako vsaj vemo, kateri kolegiji delajo in kateri ne), mandat predsednikov pa podaljšali, saj je sicer nemogoèe prièakovati dobre rezultate v delovanju teh najvišjih strokovnih organov v zdravstvu.
Zdaj je nekako prešlo obdobje, ko bi se na ministrstvu lahko izgovarjali na spodrsljaje, pomanjkljivosti ali napake, storjene v èasu vaših predhodnikov. Kaj pravi obraèun doslej opravljenega dela?
Ob prihodu na ministrstvo nas je prièakala situacija, ki je bila neurejena, razvoj se je odvijal v napaèno smer, celotna strategija delovanja je sledila zelo zastarelim idejam in bila usmerjena proti zdravništvu oziroma proti zaposlenim v zdravstvu, kar je privedlo do situacije, iz katere ni bilo videti izhoda. V prejšnjem obdobju ni bil sprejet praktièno noben zakon, v pripravi je bila bela knjiga, ki je sicer imela dobre zaèetne osnove, njeno nadaljevanje pa je bilo povsem neuporabno, kar se je potrdilo tudi znotraj tedaj vladajoèe stranke. Imeli nismo praktièno nièesar, na kar bi se oprli. Seveda ne morem nikogar kriviti za stvari, ki se doslej na podroèju zdravstva še niso zgodile. Dve leti sta minili; izkoristili smo ju predvsem za konsolidacijo na samem ministrstvu in za nekatere nujne ukrepe, med katerimi je najpomembnejše skrajševanje èakalnih dob. Sprejeli smo prvi del zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je pomemben za izvajanje izravnalnih shem; državni zbor ga je sprejel soglasno. Drugi del, o katerem smo se pogajali deset mesecev, predstavlja veèji problem. Doslej smo se dogovorili o 95 odstotkih vsebine zakona, o preostalih 5 odstotkih pa se bomo pogajali še enkrat – èe bo poskus tudi tokrat neuspešen, bomo pogajanja enostavno konèali.
Jutri boste kot Apel, ki, izzvan, postavi na ogled svojo podobo. Kakšen epilog interpelacije prièakujete?
Interpelacija je zakonita možnost, ki je na razpolago za preverjanje dela ministra in zahteva veliko èasa in priprav. Z odgovori sem oziroma bom dokazal, da so oèitki neupravièeni. Tudi poslanci, ki menijo drugaèe, bodo lahko povedali svoje mnenje; mislim pa, da bi izid moral biti ugoden zame.
Diana Zajec

[Vali]

Delo, 13. 12. 2006

Med oèitki najveèkrat »divja privatizacija"DeSUS: Zamenjava ministra ne bi izboljšala razmer v zdravstvu in poveèala pravic zavarovancev – SD: Zdravje ne more biti podrejeno zakonitostim trga

Ljubljana – »V poslanskem klubu LDS bomo podprli interpelacijo o delu odgovornosti ministra za zdravje, menimo namreè, da minister Bruèan ni sposoben zagotoviti uresnièevanja zdravstvenega varstva državljanov Slovenije, organizirati obsežnega in strokovno zahtevnega dela v zvezi s pripravo in uresnièevanjem zakonov in naèrta zdravstvenega varstva, mreže javne zdravstvene službe, potrebnih normativov in standardov ter razliènih zakonov in pri tem uporabiti znanje kompetentnih institucij in posameznikov, ki jih v Sloveniji ni malo,« je svoj nastop prvi dan razprave o interpelaciji zoper Andreja Bruèana v imenu poslanske skupine zaèel Ljubo Germiè.
V nadaljevanju je povedal, da smo prièa razgradnji zdravstvenega sistema, kjer dobièki zasebnikov pomenijo veè kot pa strokovno in etièno zagotavljanje zdravstvenih pravic državljank in državljanov. Namesto pogovora je v ospredju avtoritativno vodenje. »Minister težave rešuje z divjo privatizacijo, s predlaganimi spremembami Zavoda za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje pa si skuša vlada po že znanem scenariju podrediti blagajno zdravstvenega zavarovanja,« je poudaril Ljubo Germiè.

Kot je poudaril poslanec SD Bojan Kontiè, v SD ne nasprotujejo podeljevanju koncesij, vendarle zahtevajo, da temeljijo na javnem in ne zasebnem interesu, da je podeljevanje skladno s slovensko in evropsko zakonodajo, da je javno in da so v javnem razpisu natanèno doloèena pravila igre. »Socialni demokrati pojmujemo zdravje kot javno dobro, ki ne more biti podrejeno zakonitostim trga. Minister pa je privatizacijo celo pospešil, namesto da bi pripravil strategijo zdravstva in zagotovil ustrezen nadzor, s katerim bi varoval bolnike v skladu z javnim interesom,« je še dodal Kontiè.
Mojca Kucler Dolinar je v imenu poslanske skupine NSi ob napovedi, da interpelacije ne bodo podprli, izrazila prièakovanje, da bo ministrova odgovornost v prihodnosti veèja. Kot je poudarila, so v NSi prièakovali, da bo Bruèan pospešil pripravo sistemskih zakonov s podroèja zdravstva in omenila predvsem zakon o pacientovih pravicah, zakon o duševnem zdravju, zakon o koncesijah ter novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. »Da prav vso odgovornost za razmere v zdravstvu nosi le aktualni minister, potem je to vsekakor pretirana trditev,« je v imenu poslanske skupine SLS menil Mihael Prevc, »nasprotno, sedanja vlada je v preteklih dveh letih zagotavljala dodatna sredstva za odpravljanje oèitnih nesorazmerij v preskrbljenosti med posameznimi obèinami, obmoèji in specialnostmi.« Ob napovedi, da poslanci SLS razrešitve ministra ne bodo podprli, je Prevc na interpelatorje naslovil oèitek, da interpelacija vsebuje kopico pavšalnih in neresniènih oèitkov, katerih namen je zgolj zavajanje javnosti.
»V državnem zboru smo že razpravljali o interpelaciji zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija, nekaj dni pozneje smo odloèali o razrešitvi ministra za delo Janeza Drobnièa,« je svoj nastop v imenu poslanske skupine SNS zaèel Sašo Peèe, »po naši presoji je to jasno sporoèilo, da predsednik vlade dela slabo, da se ne zanima za posamezna podroèja – res je, da premier vlade ne nadzoruje in ne koordinira veè v celoti.« Poslanska skupina bo interpelacijo podprla. V dolgi poslanski razpravi so sicer govorniki nanizali še številne oèitke, minister Bruèan je v nekaj nastopih nanje podrobno odgovarjal.
Marko Jakopec

[Vali]

Delo - Sreda, 13.12.2006

Državni zbor o interpelaciji zoper ministra Andreja Bruèana
Opozicija je nizala oèitke, minister jih je zavraèal
V LDS so ministru oèitali divjo privatizacijo in zavlaèevanje pri pripravi nacionalnega naèrta zdravstvenega varstva za obdobje 2005–2012

Ljubljana – »Interpelacijo smo v poslanskem klubu LDS vložili zaradi zašèite interesa slovenskih bolnikov in zaradi veèmilijardne škode, ki nastaja, zaradi njegovega nezakonitega in neracionalnega delovanja in ravnanja,« je interpelacijo zoper ministra za zdravje Andreja Bruèana na zaèetku 25. izredne seje državnega zbora utemeljila prvopodpisana pod njo Cveta Zalokar Oražem. »Vse oèitke sem argumentirano zavrnil, sem pa razoèaran nad navajanjem neresnic, demagoških trditev in oèitkov o neizvršenih nalogah v dveh letih mojega mandata,« je na interpelacijo odgovoril minister Bruèan.
Cveta Zalokar Oražem je v uvodni besedi pojasnila, da so interpelacijo vložili, ker minister v dveh letih ni pripravil nacionalnega naèrta in strategije zdravstvenega varstva za obdobje 2005–2012 in ker ni pripravil ter uskladil cele vrste nujnih zakonskih predpisov, katerih nesprejetje pomeni veliko škodo za bolnike, ker ni izvajal zakonov na podroèju zavarovalništva in ker ni pripravil strategije za odpravo èakalnih dob in uvedel nacionalne èakalne liste. Podporo interpelaciji je v imenu poslanske skupine SD napovedal tudi Bojan Kontiè. »Minister po našem mnenju ni ustrezen zašèitnik zavarovancev, ampak predvsem zastopnik zdravniškega lobija, ki želi privatizacijo javnega zdravstva.« Sašo Peèe pa je v imenu poslanske skupine SNS izrazil »bes in srd,« ker jih v LDS niso povabili k oblikovanju interpelacije, saj bi, tako je dejal, »imeli v SNS še marsikaj dodati.« Poslanec SDS Franc Jazbec pa je napovedal, da interpelacije ne bodo podprli, saj je v celoti neutemeljena, zavajajoèa in neupravièena. »V LDS sedanjemu ministru oèitate tisto, èesar sami niste zmogli v 12 letih svojega vladanja, interpelacija pa je napisana tako, kakor bi jo bilo treba napisati pred nekaj leti zoper Kebra,« je dodal Jazbec. »Oèitke v interpelaciji sem z dejstvi in argumenti zavrnil,« je svoj odgovor zaèel minister za zdravje Andrej Bruèan. »Ti oèitki predstavljajo zavajanje javnosti in so znaèilni za njihove avtorje, ki so imeli 12 let možnost urejati sistem zdravstvenega varstva, a so za seboj pustili le probleme,« je poudaril minister za zdravje. Podporo interpelaciji so napovedali v vseh opozicijskih strankah, da bodo glasovali proti, pa so zatrdili predstavniki SDS, NSi in SLS. Izredna seja se nadaljuje danes.
Marko Jakopec

[Slavica]

Dr. Bruèan ostaja minister za zdravje.
Državni zbor je interpelacijo proti ministru za zdravje Andreju Bruèanu, ki jo je vložila LDS, po 18-urni razpravi zavrnil.


Spletno delo: 13. 12. 2006

Bruèan: Interpelacijska razprava koristna za prihodnje delo

Interpelacija ter dvodnevna razprava v DZ sta neèemu vsekakor služili, je po zakljuèku glasovanja ocenil minister za zdravje Andrej Bruèan. V nekaterih delih je bila razprava zelo dobra in bodo iz nje lahko potegnili tudi doloèene zakljuèke, ki bodo koristni predvsem za zavarovance in bolnike ter za delovanje ministrstva, je preprièan.

Glede na današnje glasovanje Bruèan ugotavlja, da je podpora velika in da mu daje dobre smernice tudi za delo naprej.

Minister je ob tem poudaril, da se bo še bolj kot doslej trudil, da bi bil nacionalni program zdravstvenega varstva sprejet èim hitreje. "Mislim, da je to problem, ki ga moramo èim hitreje rešiti, dejansko pa je ta program pripravljen, a je pred konsenzom, kot sem danes v DZ že povedal, potrebno narediti še marsikaj," je poudaril.