Ne dovolimo blatenja koncesionark !

[združenje zpms]

Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester (ZZPMS)
Dolenja vas pri Krškem 148
8270 Krško
E-naslov: info@patronaza.si
Spl. stran: www.patronaza.si

Datum: 2.12.2006


Zadeva: Blatenje zasebne patronažne dejavnosti


RTV Slovenija
Oddaja TEDNIK


Spoštovani !

Pišemo vam v zvezi s prvim prispevkom v oddaji Tednik dne 30. 11. 2006, ki je obravnaval zasebništvo v zdravstvu in večji del namenil že znanim negativnim stališčem predstavnic Gibanja za ohranitev javnega zdravstva in v tem kontekstu seveda poudaril slabosti koncesionarstva za bolnike – varovance, uporabnike zdravstvenih storitev.

Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki združuje blizu 60 izvajalk patronažne zdravstvene nege, z namenom povezovanja in sodelovanja med seboj, s strokovnimi organi in zbornicami, društvi in združenji, mediji in drugimi institucijami ter z namenom urejanja statusa, varovanja interesov članov združenja ter spremljanja uvajanja zasebništva v patronažno zdravstveno nego.

V vaši oddaji ste kot primer nestrokovnega in neetičnega dela patronažnih medicinskih sester, koncesionark izpostavili primer zasebne patronažne medicinske sestre, ki naj bi zaradi varčevanja pri stroških obvezilnega materiala, strokovno neustrezno oskrbovala bolnikove rane na spodnjih okončinah. Te naj bi se po intervenciji patronažne službe javnega Zdravstvenega doma Žalec dobro zazdravile.

V zvezi s tem želimo povedati naslednje: v kolikor je patronažna medicinska sestra zasebnica, ki sicer ni članica našega Združenja, ravnala na prikazan način, njeno ravnanje obsojamo in menimo, da bi bilo v tem primeru potrebno sprožiti mehanizme nadzora, predvidene v veljavni zakonodaji, vsekakor pa bi ji bilo potrebno v oddaji dati možnost predstaviti njeno razlago situacije. Čudi nas tudi, da nihče ni za mnenje vprašal izbranega zdravnika prizadetega pacienta; sedaj v oddaji in tudi že prej, saj bi moral biti prvi seznanjen s tem, da nekaj ni v redu z delom patronažne medicinske sestre, ki ji je pisal delovne naloge in kot je bilo povedano, tudi naročilnice za obvezilni material.

Iz prispevka je bilo razumeti, da se bolnik ni upal nikomur pritožiti, očitno niti svojemu zdravniku, saj potem patronažne medicinske sestre naj ne bi bilo več k njemu. Glede na to izjavo se nam porodi vprašanje, pod kakšnim pritiskom je bil bolnik šele zdaj, ko je nastopal v tako gledani oddaji kot je Tednik in javno oblatil svojo bivšo patronažno medicinsko sestro. Tudi s tega stališča je ravnanje kolegice, vodje patronažne službe v Zdravstvenem domu Žalec, ki je bolnika očitno nagovorila k sodelovanju, nesprejemljivo; da o etiki odnosa do kolegic zasebnic sploh ne govorimo. Dejstvo je, da se vsi zdravstveni delavci, tako zasebniki kot tisti v javnih zdravstvenih zavodih, občasno pri svojem delu soočamo s podobnimi situacijami, a jih znamo rešiti korektno in profesionalno, predvsem pa jih ne obračamo sebi v korist, čast in slavo.

Hkrati dodajamo, da takšnega dela, kot ga očitate sicer neimenovani kolegici, nikakor ne moremo šteti za reprezentativno ali prevladujoče na področju zasebne patronaže ali zasebnega zdravstva, saj se patronažne medicinske sestre zasebnice ravnamo v skladu s strokovnimi in etičnimi priporočili, ki veljajo v naši stroki.
Patronažne medicinske sestre smo zdravstvene delavke z višjo ali visoko strokovno izobrazbo. Neposreden stik z bolnikom, družino ter lokalno skupnostjo in naša popolna samostojnost pri delu na terenu nam ne dovoljujejo nestrokovnega, slabo opravljenega dela. Naši bolniki so obravnavani timsko, ob rednih konzultacijah z zdravniki, naročniki patronažnih obiskov, ne glede na to, ali je izvajalka zaposlena v zdravstvenem domu ali pa je koncesionarka.

Menimo tudi, da je zasebništvo prijaznejše tako do naših bolnikov/varovancev (npr. fleksibilnejši delovni čas) kot do nas izvajalcev, pri čemer nas potrjujejo izkušnje iz dela v javnih zdravstvenih zavodih. Našo strokovnost in porabo denarja lahko nadzoruje država in ostale pristojne institucije - mehanizmi nadzora so namreč v Zakonu o zdravstveni dejavnosti že več kot desetletje predvideni in predpisani. Same se kakršnegakoli nadzora ne bojimo, ker smo prepričane, da delamo dobro.

Predlagamo, da v katerem od naslednjih prispevkov z namenom uravnoteženja izrazito enostranskega pogleda na organizacijo zdravstva, predstavite slabosti javnih zavodov; na primer: dolgotrajno čakanje na pregled pri izbranem zdravniku, predimenzionirane uprave zdravstvenih domov, ki so velik potrošnik denarja za zdravstvo, lahko pa tudi primerjate plače vodilnih v javnih zdravstvenih zavodih z našimi dohodki, ki so pregledni in vsakomur dostopni s spletne strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Ker je bila zasebna patronažna dejavnost v oddaji prikazana skrajno nekorektno, neprofesionalno in enostransko, z očitnim namenom vzbuditi v naših varovancih nezaupanje v strokovnost dela patronažnih medicinskih sester koncesionark, pričakujemo, da boste naša stališča predstavili tudi širšemu televizijskemu občinstvu v naslednji oddaji Tednik, 7. decembra in se opravičili zasebnim patronažnim medicinskim sestram, kar seveda pričakujemo tudi od kolegice Jasne Tekauc Gojznik.
_________________
združenje zpms

[polonca]

Glede na vsebino prispevka v Tedniku se sprašujem, kako pa razmišlja naša Zbornica glede na blatenje lika medicinske sestre v javnosti. Oblateni sta bili dve, zasebna in javna. Ena brez možnosti, da bi povedala svojo plat zgodbe in ena, ki vsemu svetu pripoveduje kako je lahko medicinska sestra pokvarjena, primitivna, oziroma kakor pravi moj sin, "KOKOŠ". Da o kodeksu med. sester sploh ne govorim. Če je bila pri prvi storjena strokovna napaka, oziroma malomarnost, obstaja pot, kako problem rešiti, ravno tako pa je potrebno rešiti problem, kako obvarovati lik vseh med. sester, javnih in zasebnih pred takšnimi, kot je vodja patronaže Žalec. In tu bi bila Zbornica dolžna ukrepati!
Lep pozdrav! Polonca

[tajana]

Lepo pozdravljene!
Okoliščine so me prisilile, da vam povem tudi mojo plat zgodbe iz Tednika 30.11.2006.
Ta patronažna sestra zasebnica, ki je bila omenjena v četrtek, sem jaz. Tole pismo, ki sem ga pošiljala naokoli, si preberite in nato sami presodite. Lahko da si rečete, da se sedaj branim z napadom, vendar tega nočem, rada bi samo, da se RESNICA pove naglas!


Druga plat zgodbe o primeru Stančič

V četrtek, 30.11.2006 sem ob napovedi teme v oddaji Tv Tednik zagledala sliko g. Stančič Josipa in nato slišala še njegovo zgodbo. Bila sem zgrožena, ko pa je svoje mnenje dodala še ga. Jasna Tekauc Gojzdnik, sem ostala brez besed. Vsakdo, ki resnice te zgodbe ne pozna, se je lahko zgražal nad našim zdravstvom in še posebej nad patronažno službo. Ker je bilo govora o meni, sem bila globoko prizadeta nad izjavami obeh in bi rada, da slišite še moje videnje te zgodbe.
V ZD Žalec sem bila zaposlena 17 let. Pri odhodu na ZP Polzela me je prav ga. Tekauc Gojzdnik nagovarjala, naj ostanem, ker smo dobra ekipa, se lepo razumemo in sodelujemo. Vztrajala sem pri svoji odločitvi, da spremenim okolje, ponujeno pa mi je bilo tudi zasebništvo. Takrat se je začelo spotikanje in kritiziranje. Ga. Jasna Tekauc Gojzdnik je bila edina nasprotnica zasebništva v našem zdravstvenem domu, celo v samem vrhu smo imele podporo. S 01.10.2002 sem začela svoje delo kot koncesionarka na področju občine Polzela, ki ima 5500 prebivalcev. Pri svojem delu zelo dobro sodelujem s kolegico Hajnšek Cvetko, ki deluje na področju Braslovče, in z vsemi ostalimi zaposlenimi v ZP Polzela. Obe sva se tudi udeleževali skupnih letnih sestankov patronažnih sester v ZD Žalec in srečanj patronažnih sester zasebnic.
9. junija 2004 me je poklicala patronažna sestra ga. Polona Polavder in mi sporočila,da prihaja na moj teren g. Stančič Josip, z delovnim nalogom preveza nog vsak drugi dan in z diagnozo ulcus cruris. Naslednji dan sem opravila svoj prvi obisk. G. Stančič mi je razložil, da so kolegice iz žalske patronažne službe na rano dajale Granuflex in da hoče da s tem nadaljujem tudi jaz. Večkrat sem mu svetovala, da bi toaleto nog naredili pod tekočo vodo in morda zamenjali tudi materiale,saj je stanje ran ostajalo enako. Vendar sem bila pri tem neuspešna. Na enem od naslednjih obiskov pa sem ga uspela pregovoriti, zato sva po toaleti s fiziološko raztopino na rano položila Kaltostat in po dveh dneh sem bila veselo presenečena nad ranami. Kljub čistim ranam je bil pacient nezadovoljen in je tožil o hudih bolečinah. Po konzultaciji z njegovim lečečim zdravnikom sem pacienta napotila v ambulanto. Gospod je prišel na tem obisku v konflikt tudi z zdravnikom. G. Stančič je bil v moji oskrbi manj kot dva meseca in ne dve leti, kot je bilo povedano v oddali Tednik. Pacient je vedel, da sem tudi terapevtka po metodi Zdenka Domančića, vendar mu nisem izvajala nobenih terapij, kot je povedal. Konec julija mi je povedal, da je sprejet na lasersko zdravljenje Topolšica. Zakaj ni zdravljenja v Topolšici zaključil z ozdravljenjem nog, ne vem, vendar sem dobila informacijo, da je kasneje iskal pomoč še v bolnišnici Maribor, od koder so ga napotili k zdravniku dr. Rusu v Avstrijo, kjer je bil na njem opravljen operativni poseg. Med tem je zamenjal tudi svojega lečečega zdravnika in zahteval tudi mojo zamenjavo. O njegovi odločitvi me je obvestila njegova nova lečeča zdravnica in obe sva bili mnenja, da je pomembno sodelovanje med patronažno sestro in pacientom, zato naj izvaja nego sestra, ki si jo želi. Naslednje jutro sem zaprosila za sestanek v partonažni službi Žalec, da razjasnimo primer g. Stančiča. Mislila sem, da smo si o tem povedale vse in razčistile nejasnosti. Takrat ni bilo niti besede o tem, da bi bile rane zanemarjene, inficirane…, kot je ga. Tekauc Gojzdnik izjavila v oddaji. Pa saj kako bi lahko ocenjevala moje delo, ko pa sem sama z obiski zaključila že koncem julija, potem pa se je do naslednjega obiska patronažne sestre zdravil že tudi drugje. Gospod je po operativnem posegu na ožilju pri dr. Rusu v Avstriji ustvaril pogoje, zaradi katerih je bilo zdravljenje uspešno in ne tako kot je povedala ga. Tekauc Gojzdnik, da naj bi rane pozdravile patronažne sestre, zaposlene v javnem zavodu.
Torej v čem je problem? Kaj je hotela ga. Tekauc Gojzdnik s tem primerom povedati? Zakaj me je želela očrniti pred celo vesoljno Slovenijo? Ali ni s tem prispevkom s prstom kazala tudi na zdravnike, kajti oni so tisti, ki ocenijo, ali je bilo delo medicinske sestre nestrokovno in je zato prišlo do poslabšanja? V tem primeru ni bilo z njihove strani niti besede o moji nestrokovnosti.
Kakšna je patronažna sestra, ki svojo stanovsko kolegico javno tako poniža, in ali ne bo naslednjič enako storila v svojem delovnem kolektivu zato, da bi v javnosti bila pomembna? Kaj pa naši varovanci? Ali nismo s tem prispevkom omajali vero, ki jo imajo v patronažno sestro in zaupanje v njeno dobro strokovno podkovano delo?
Že 26 let sem zaposlena v zdravstvu in skoraj toliko v patronažni službi, a le 4 leta v zasebništvu. Delo imam rada in imam zelo dobre, skoraj prijateljske odnose s svojimi varovanci in njihovimi svojci in sodelavci. Vrata hiš so mi vedno odprta in vem, da imam tudi njihovo podporo. Nad prispevkom v Tedniku so bili pacienti ogorčeni in prizadeti.
Drage kolegice, rada bi dodala le še to, da smo se rodili, da bi delali s srcem, delili ljubezen , bili sočutni in da bi se naučili odpuščati. Vse to pa so tudi kvalitete, ki naj bi jih nosil v sebi tudi vsaka medicinska sestra. Maščevanje ni naša naloga na Zemlji, zato upam, da se bo ta primer rešil s pravično razsodbo in da se kaj takega ne bo več zgodilo nobeni naši kolegici niti zasebnici niti zaposleni v javnem zavodu.


Toplo Vas pozdravljam,
Tajana Vrbnjak, patronažna sestra zasebnica



In za konec naj vam povem, da so bile slikane rane z datumom iz leta 2005, ko sama že zdavnaj nisem bila zadolžena zanj.
_________________
Tajana Vrbnjak
V resnici je moč

[sonja]

kolegica,zelo me je razburila vaša zgodba ,najhuje od vsega ,da si je kolegica,na takem delavnem mestu dovolila to narediti.Vsi,ki delamo z bolniki,ljudmi,smo naleteli na take, ki sprejemajo druge bolj kot nas,samo ,zakaj se sestre ne moremo naučiti,da vse nesporazume reši,konstruktiven, dobronameren pogovor.Zakaj imamo strokovna srečenja,izobraževanja,govorjenja o komunikaciji,če lahko kolegice na vodilnih položajih prestopijo vse meje nekega človeškega,kolegijalnega strokovnega.....odnosa.To je delo za našo zbornico,predvsem taki kolegici bi moralo biti jasno,da med nami nima mesta.Tak človek ni za delo z ljudmi,sploh pa ne vodja,niti delo z bolniki ti so še bolj ranljivi,kdo ji lahko še zaupa.Vprašam se,če se zaveda kaj je naredila kolegici patronažni sestri in vsem nam,ki se dnevno trudimo in delamo z BOLNIKI,KAR NI LAHKO DELO,PA TUDI NE BREZ ODGOVORNOSTI.
kolegica podpiram te tudi sama delam že26 let v patronažni službi,želim si,da bo pravici zadoščeno .

[Željka]

Spoštovana kolegica Tajana!

Z obžalovanjem spremljam vašo stisko in se hkrati sprašujem, ali se ga. Jasna Tekauc Gojzdnik zaveda, da je oblatila vse medicinske sestre, tako koncesionarke kot kolegice v javnih zdravstvenih zavodih, ob tem pa morda najbolj samo sebe. Delo medicinske sestre je humano in požrtvovalno, cenjeno od nekdaj, imenovana kolegica pa ga je (ne)zavedno postavila pod vprašaj. V čem je videla smisel svojega ravnanja mi ni jasno, verjamem pa, da boste dobili tudi vi možnost javno povedati svojo plat zgodbe. Kar se je zgodilo vam, bi se lahko katerikoli patronažni medicinski sestri, zato vas podpiram v iskanju vaše pravice. Neprijetno sem presenečena tudi nad delom novinarjev, ki so upoštevali zgolj trditve omenjene "kolegice" in domnevno oškodovanega varovanca.

Veseli me, da ste se pridružili našemu združenju in vam izrekam dobrodošlico. Na snidenje v Krškem!

Lep pozdrav, Željka.

[Vali]

Že od četrtkovega Tednika me boli glava in mi gre na bruhanje, ko se spomnim na prispevek. Pridružujem se mnenju mojih predhodnic in sem zgrožena nad manipulacijo, ki si jo je dovolila patronažna medicinska sestra na vodilnem položaju.
Škoda je, da se širšo slovensko javnost zavaja s takimi dezinformacijami, saj s tem naša dejavnost samo zgublja na ugledu in zaupanju.
Zadeva se na forumu že kristalizira. Moramo pa poskrbeti , da se vsaj delno popravi krivica, ki je bila storjena Tatjani in vsem nam zasebnicam, ki svoje delo pošteno in korektno opravljamo. In to je, širšo slovensko javnost je potrebno seznaniti z resnico, ki pa je v tej zadevi samo ena.

[Branka K]

Ko bom velika, bom direktorica patronažne službe

Objavljeni prispevek v Tedniku je umazano in nizkotno delo članov Gibanja za ohranitev javnega zdravstva. Ta »gospoda«, oblečena v strankarsko politične plašče, (nekaterim so jih že slekli), z dr. nazivi, je navajena spletkariti, blatiti, poniževati, skratka ne izbira načinov za dosego svojega cilja. Pod pretvezo, da hočejo ohraniti javno zdravstvo, kujejo svoje plane in vsakdo med njimi išče zase del pogače. Patronaža ni majhen kos in se je zanj vredno boriti, dobro pa vemo, kdo v Gibanju ima apetit po njej. In kakšno umazano igro se gre? Kot bivši politik, doktor-ginekolog, pozna predstavnica Gibanja veliko ljudi v različnih inštitucijah, zakaj ne tudi na televiziji (konkretno, mati urednice in voditeljice Tednika je tudi ginekolog), ki je, kot vemo, najbolj množičen medij. Če so »ustrezni« prispevki objavljeni v tako gledani oddaji kot je Tednik, je to zadetek v polno. Tako izrabijo poznanstvo, najdejo žrtev, najdejo neizkušeno novinarko, pa še predstavnico javnega sektorja, ki misli da je potrebno očrniti svojo kolegico, s katero je dolga leta sodelovala, in udarijo. Tako »humanim« jim ni mar, koga so spravili v nesrečo in prisegla bi, da tako kot novinarka, tudi nihče od njih ne pozna napadene patronažne medicinske sestre- zasebnice in njenega dela. Pa komu to mar, glavno je, da so s prispevkom popljuvali zasebne patronažne medicinske sestre in v javnosti zasejali dvom v njihovo delo. Ko bo gospa iz Gibanja za ohranitev javnega zdravstva velika, bo direktorica patronažne službe in za dosego tega cilja ji nobena žrtev ne bo prevelika. Ne vem pa, ali se bo tedaj stanje v patronaži kaj razlikovalo od predstavljenega v Tedniku, njen dosedanji prispevek v patronaži namreč ne daje upanja na to. Morda bi bilo koristno, če bi Tednik spregovoril tudi o tem, da pozneje ne bi bilo nepotrebnih sprenevedanj, češ, »pa saj smo hoteli samo najboljše«. Pa še tega ni potrebno zanemariti, da opravljanje dela s koncesijo ne pomeni nikakršne privatizacije javnega zdravstva, kakor trdijo v Tedniku, ampak je še vedno njegov del.

[nina]

Oglašam se, ker sem Tajanina najbližja sodelavka in sem v času njenega dopusta nekajkrat obiskala gospoda Stančiča. Povem vam lahko, da je bila situacija popolnoma drugačna od tiste, ki je bila prikazana v oddaji Tednik, 30. decembra. Gospod je imel rane oskrbovane tako kot številni naši bolniki – strokovno neoporečno.
O obvezilnem materialu lahko povem, da ga je bilo vedno dovolj, tako da res ne moremo govoriti o kakšnemkoli pomanjkanju.
Globoko se čutim prizadeta, ker je na tako grd način blatena moja kolegica in povsem nerazumno je, da se izbere takega bolnika za manipuliranje v politične namene in neetično blatenje stanovskih kolegic.
Upam si trditi, da je vse najino delo opravljeno strokovno, saj ga z veseljem in vsem potrebnim strokovnim znanjem opravljava že več kot 25 let.
Ne zdi pa se mi čudno, da kolegice zapuščajo kolektiv v javnem zdravstvenem zavodu, kjer se ne čutijo spoštovane in enakovredne.

Cvetka Hajnšek, zasebna patronažna medicinska sestra

[stanka]

Pridobila sem mnenje (vrhunskega) pravnika glede zadnjih Tedniških zadev. Meni, da se lahko Tajana odloči (s podporo ZZPMS) za zasebno tožbo zoper Jasno Tekauc Gojznik zaradi spodaj navedenih kaznivih dejanj, kar bi morala storiti v roku treh mesecev od 1. Tednika.
Tako bi resnica resnično prišla na dan. Me zanima, kaj bi potem rekle naše dolgoletne predstavnice.


IZ KAZENSKEGA ZAKONIKA REPUBLIKE SLOVENIJE
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČAST IN DOBRO IME

Obrekovanje

170. člen
(1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(3) Če je tisto, kar se neresnično trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z zaporom do dveh let.

Žaljiva obdolžitev

171. člen

(1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
(3) Če je tisto, kar se trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(4) Če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev (169. člen) ali za očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja (173. člen).
(5) Če kdo za koga trdi ali raznaša, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, se sme resničnost, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, dokazovati le s pravnomočno sodbo, z drugimi dokazi pa le tedaj, če pregon ali sojenje nista mogoča ali nista dovoljena.
(6) Če je bila žaljiva obdolžitev, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, storjena v okoliščinah iz tretjega odstavka 169. člena tega zakonika, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, čeprav ni pravnomočne sodbe, če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.

[tajana]

Drage kolegice,

v četrtek 14.12.2006 je bil v oddaji Tednik prikazan moj prispevek kot odgovor na oddajo iz dne 30.11. Rada bi vam povedala, da sem bila pri gledanju prispevka že drugič razočarana in preprosto nisem razumela kaj se dogaja. Novinarka je iz mojega pripovedovanja objavila le tisti del, ki je bil pomemben, da se še enkrat prikaže razlika med javnim in zasebnim zdravstvom, moja zgodba pa se kot samoumevna stvar pusti ob strani. Kar bi bilo potrebno povedati je, da rane niso bile nestrokovno oskrbovane in da zaradi moje malomarnosti ni prišlo do poslabšanja bolnikovega stanja. Izpustila je dejstvo, da zasluge za ozdravitev ni pripisati delu patronažnih medicinskih sester javnega zavoda, ampak kirurškemu zdravljenju, ki je bilo v pomoč, da so se ustvarili pogoji za nadaljne zdravljenje. Poleg tega pa bi rada rekla, da so v prispevku posnete rane g. Stančiča res že skoraj ozdravljene, ampak to po slabih dveh letih in pol!!! Ja, v tem času se pa res že pričakuje napredek…Od mene pa se je pričakovalo (ne vem, morda ker sem zasebnica?), da takšne rane pozdravim v dveh mesecih?! Tudi od predsednice patronažne sekcije ge. Berložnik sem pričakovala več. Pričakovala sem, da bo popravila vtis o patronažnih sestrah in tako ustregla bolnikom, ki te besede potrebujejo. Tako pa menim, da je izrazila svoje mnenje in tako zasejala še dodaten dvom o našem delu.

V zadnji številki Utripa smo kot prilogo dobili knjižico Kodeks etikete medicinskih sester, ki jo je izdala Zbornica zdravstvene in babiške nege. Po prebrani knjižici sem znova potrdila svoje prepričanje, da našega kodeksa etike glede ravnanja s pacientom nisem kršila.
Svoje delo opravljam že 26 let, prepričana sem, da sem s pacienti vedno delala strokovno, da sem jih razumela v njihovi bolečini in vem da bi bilo tako tudi v primeru Stančič, če zraven ne bi bilo raznih sugestij.

Žal mi je, da moram to zgodbo premlevati dan na dan, vedno znova in znova odpirati boleče rane. Še dobro, da me moji varovanci na terenu bodrijo, naj bom močna, mi govorijo, kako jih je zgodba prizadela in ne morejo verjeti, da se je to zgodilo ravno meni. Ljudje, ki me poznajo so ohranili zaupanje vame, ni pa mi vseeno, ko me v trgovini in na cesti gledajo izpod čela, saj ne poznajo niti mene niti primera. Pa vseeno odkrito sodijo. Verjetno se mi samo zdi, vendar jih v glavi kar slišim šepetati: To je tista, veš, tista ki ne uporablja rokavic…

Še enkrat lahko rečem, da mi je žal, da me, ki bi morale držati skupaj, verjeti druga v drugo, se podpirati in spoštovati, nastopamo v javnosti ravno obratno in tako sejemo nezaupanje med ljudmi. Le katera bi delala svoje delo tako, da bi s tem želela škodovati bolniku? In ali bi se lahko sploh odločile za zasebništvo, če ne bi bile dovolj strokovno podkovane? In na koncu, ali je Polzela res tako velika, da lahko takšne napake skrije? Se vam zdi, da bi res lahko pogledala še komu v oči in zvečer mirno zaspala(ali katera izmed vas), če bi nosila takšne skrivnosti pod kapo? Pa pacienti…slej ko prej bi se razvedelo, verjetno prej, kot pa dejstvo da sem nekomu na primer pomagala? Si res lahko to privošči zasebnica in tako tvega izgubo službe, čeprav je že tako na slabem glasu zato, ker ni v javnem zavodu,?!

Zaradi nastale situacije trpi moj ugled med ljudmi. Razmišljam kaj mi je storiti… da ga popravim. Ne želim slave, želim samo, da me tudi drugi lahko pogledajo v oči in pozdravijo, sama pa vrnem pogled in jim s pristnim nasmehom odzdravim.

Tisočkrat hvala za podporo kolegicam na forumu in vsem ostalim.

Tajana

_________________
Tajana Vrbnjak
V resnici je moč

[Mija]

Še Bog ni za vse na tem svetu, ljudje se prepirajo celo o tem ali Bog je ali ni.

Če te nekdo želi oblatiti te lahko in to vsako izmed nas. Nihče ni popoln, nihče ni kdaj izrekel kakšne neprimerne besede, naredil napake...

Samo ljudje smo.
Opravljamo pa izjemno zahtevno delo, vstopamo v domove ljudi, le kdaj komu tudi v srce. Delamo po svojih najboljših močeh.

Ne morem ti odgovoriti na tvojo stisko, ki je strašna in jutri sem tudi jaz lahko v njej. Upam da bomo skupaj našle neko novo pot in novo kvaliteto iz tega kaosa obtožb in sodb.
Močno upam in želim, da boš dovolj močna in vzdržala pritiske, saj ti veš, kako delaš in koliko se trudiš. Gotovo pa to vedo tudi ostali tvoji varovanci.
Odločaj se po tehtnem premisleku, podpiram te in držim pesti zate.
_________________
Bodi to kar si, ker ostalih je tako preveč.

[Slavica]

Krivica res hudo boli, še posebno, če prihaja od kolegice, ki bi po svoji strokovni dolžnosti, funkciji in politični vlogi morala biti v prvih vrstah zagovornikov pravice.
Vse skupaj pravzaprav spominja na informbirojevske čase, ko so nekomu, ki je bil nezaželjen, preprosto naprtili izmišljeno kaznivo dejanje in ga poslali prat možgane na Goli otok.
Na srečo Golega otoka v taki obliki nimamo več, očitno pa imamo še vedno zagovornike takega početja.
Le da so v starih časih za opravičevanje svojih podlih dejanj zlorabljali načela bratstva in enotnosti, danes pa urejevanje razmer v zdravstvu.

[združenje zpms]

Utrip, maj 2007

Primer Stančič

Ni moja navada, da bi se oglašala na prispevke objavljene v Utripu, toda tokrat je drugače. Dolga leta že delam v bolnišnici in vem, kako je, če se iz srca razdajaš drugim. Toda ne bom govorila o sebi, ampak se oglašam zaradi primera Stančič.
Zelo spoštujem bolnike, ki se pač vsak na svoj način borijo za svoje zdravje. Ker pa je v to zgodbo vpletena tudi moja spoštovana kolegica in to na zelo grd način, me pa zelo boli.
Tajano poznam zelo dobro in deluje v svojem poklicu zelo uspešno. Je takšna medicinska sestra kot bi mogle biti vse. Lahko nam je za vzor, saj s svojo neizmerno energijo in dobro voljo prinese v hišo polno pozitivne energije že s svojo prisotnostjo, kaj šele s svojim delom. Ljudje jo imajo zelo radi in se k njej radi obrnejo po pomoč. Tudi sama sem je deležna obilo.
Ni moj namen na dolgo razpravljati o raznih težavah, ki jih ljudje imamo. Rada bi samo povedala, da hodimo vsi po zelo tanki črti in en korak v stran te lahko stane zelo veliko. Ne smemo dovoliti, da bi to negativno vplivalo na njo samo in njeno energijo. Kolegice, pomagajmo ji, kajti jutri bomo lahko same v podobnem položaju.
Tajano Vrbnjak pozdravljam in ji želim veliko uspeha na njeni poti zasebništva v patronažni službi.

Lep pozdrav

Jelka Drobež
_________________
združenje zpms