Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Spet bombažne plenice

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Tržnica
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Dec 16, 2006 13:17    Naslov sporoèila: Spet bombažne plenice Odgovori s citatom

Spet bombažne plenice? Ljubljana | 16.12.2006 |
Vizita-POP TV

Vsak otrok med obdobjem previjanja s plenicami za enkratno uporabo prispeva tono odpadkov.
Uporaba bombažnih plenic ima velik okoljevarstveni prispevek. V Sloveniji 98 odstotkov ljudi svoje dojenèke povija v plenice za enkratno uporabo, s tem pa vsak otrok tekom celotnega obdobja previjanja na smetišèe prispeva tono odpadkov.
Plenice za enkratno uporabo so zdravstveno in ekološko sporne, opozarjajo v Združenju Štorklja. Proizvodnja in transport plenic za enkratno uporabo povzroèa veliko industrijsko onesnaževanje, plenice na smetišèih predstavljajo 10 odstotkov nerazgradljvih odpadkov. Nevarno je tudi blato v plenicah, ki lahko povzroèi okužbo podtalnice. Za izdelavo plenic za enkratno rabo je potrebno dvakrat toliko vode in trikrat toliko energije kakor za proizvodnjo bombažnih plenic, predstavljajo negativne strani v združenju.
Nasprotno pa uporaba bombažnih plenic oz. naravnih materialov za previjanje otrok pomeni zdravstvene prednosti za otroka in velik okoljevarstveni prispevek, ki ga lahko prispeva vsaka družina, ki se odloèi za okolju prijazno previjanje.
Èe otroka previjamo v naravne materiale, potem blato odstranimo v kanalizacijo, vsak otrok pa v primerjavi z 5000 do 6000 plenicami za enkratno uporabo potrebuje le 20 do 25 bombažnih plenic, ki jih lahko uporabimo za veè otrok, nato pa še kompostiramo. Tako odloèitev za previjanje z naravnimi materiali za vsako družino pomeni tudi velik finanèni prihranek, do 1000 evrov na otroka, pojasnjujejo v združenju.
V okviru projekta so v društvu na pristojne institucije podali predlog za subvencijo za nakup bombažnih plenic družinam. Na predlog se je odzvala Mestna obèina Ljubljana s finanèno podporo v višini 300.000 tolarjev, iz katerih so v združenju oblikovali 15 bonov v vrednosti 20.000 tolarjev za prvih 15 kupcev, ki bi pri nas kupili hlaène plenièke v vrednosti 70.000 tolarjev ali veè. Zaradi velikega zanimanja za bombažne hlaène plenièke pa so pozneje vrednost darilnega bona znižali na 15.000 tolarjev.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Sep 14, 2007 15:30    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Èetrtek, 13.09.2007

Zakaj so pralne plenice boljše
Ena od najnovejših kampanj ekološko ozavešèenih: plenice iz blaga – Bolj zdrave so in malèki se v njih poèutijo bolje – Plenice za enkratno uporabo niso razgradljive in jih ni mogoèe sežgati brez strupenih emisij – Vsak otrok z njimi prispeva približno tono odpadkov


Zašèitni znak najnovejše akcije zelenih, ki našteva prednosti pralnih plenic iz blaga in slabosti tistih za enkratno uporabo, je Lucia Arnesen. Živi v Bostonu in je stara 14 tednov. Njeno poslanstvo je preprièati mame, naj njene vrstnike in vrstnice odrešijo plenic za enkratno uporabo. Stran z njimi, tudi brez njih gre, vsepovsod, tako Kitajskem in v Indiji (tam predvsem zaradi ekonomskih razlogov) kot v Novi Angliji.http://www.pleniceracman.com/inc/image/type;item;size;100;name;$$A_28435D0F_RR$20BEZ.jpg

Gibanje za zamenjavo vsesploÅ¡no uporabljanih papirnatih in le enkrat uporabnih plenic s trpežnimi iz blaga so zaèele mame v ameriÅ¡ki zvezni državi Massachusetts, pridružile so se jim skupine iz 16 držav. V Sloveniji je to poslanstvo prevzelaÅ torklja, neprofitna organizacija s sedežem v Mariboru. Mala odpadnica Lucia v imenu zdravja in reÅ¡itve planeta potuje po internetu in podaja podrobnosti in navodila na spletni strani www.diaperfreebaby.org . Hkrati poteka Å¡e druga akcija: otrokom naj bi vzeli plenice, Å¡e preden se nauèijo sedeti, veliko preden se nauèijo stati. Za to se zavzemajo italijanske avtorice del Senza Pannolino (Brez plenic, založba Aam Terra Nuova) in La vita senza pannolini (Življenje brez plenic, založba L'età dell'Acquario). Kar zadeva navajanje na kahlico, vlada dokaj enotno mnenje, da mora otrok biti za to zrel. Pralne plenice, zdaj izpopolnjene po obliki in materialih, so menda imenitna predstopnja samostojnosti. A kako preprièati mlade mame, razpete med domom in službo v organizacijsko zahtevnem ritmu, naj se odpovedo pamperskam, huggijkam in zaèno prati plenice, kot so delale njihove mame in babice? Splaèa se zaradi ekoloÅ¡kih in zdravstvenih razlogov. Dela je res malo veè, vendar je mama pri tem z otrokom, razlaga zdravnica Petra Mihalek, mama Å¡tirih otrok, na DVD, ki ga je pripravila Å torklja in ga bodo v kratkem zaèeli razdeljevati.
Bombažne otroške plenice že desetletje ali dve veljajo za predpotopne. V Sloveniji kar 98 odstotkov staršev uporablja plenice za enkratno uporabo, èetudi pod njimi koža slabo ali sploh ne diha, uporabljene plenice pa so odpadek, ki ga ne moremo predelati naprej in zahtevajo svoj deponijski prostor (na smetišèih pomenijo desetino nerazgradljivih odpadkov). V njih so do okolja neprijazni materiali (plastika), ki niso razgradljivi in jih ni mogoèe sežgati brez strupenih emisij (razen morebiti v incineratorjih). Vsak otrok z njimi prispeva kakšno tono odpadkov. V Sloveniji se nabere 40.000 milijonov plenic na leto (18.000 ton odpadkov). S njimi gre na smetišèe tudi otrokovo blato s številnimi mikroorganizmi vred, ki poèasi pronicajo v podtalnico in ogrožajo pitno vodo. Plenice za enkratno rabo so izdelane iz papirja, kar pomeni, da je treba za vsakega otroka posekati povpreèno štiri drevesa in pol, za njihovo izdelavo pa je potrebno dvakrat veè vode in trikrat veè energije kakor za izdelavo bombažnih. Te so škodljive za okolje le, èe jih peremo z neprimernimi pralnimi sredstvi.
Velik prihranek
Špelca Morojna, predsednica združenja Štorklja, oporeka izraèunu, da so stroški za nakup ekoloških bombažnih plenic približno enaki kot stroški za plenice za enkratno uporabo, tudi zato, ker jih je mogoèe shraniti še za naslednje otroke. Evropsko združenje za to podroèje govori o prihranku 1000 evrov na otroka, èe ga previjamo v pralne plenice. Namesto 5000 do 6000 plenic namreè potrebuje le kakih 20 pralnih hlaènih bombažnih plenièk.
Ker so bombažne plenice prijaznejše za kožo, jih svetujejo tudi zdravniki. Tistim za enkratno uporabo oèitajo tudi pregrevanje kože: pod njimi je telesna temperatura za 1,1 stopinje Celzija višja kot pod bombažnimi. Kakor je ta razlika majhna, pa je lahko odloèilna za bodoèo plodnost ali neplodnost malega junaka, opozarja Štorklja v svojem pouènem filmu. Urin v kombinaciji z naravnimi materiali ne povzroèa alergiènih reakcij, kar ni mogoèe trditi za plenice za enkratno uporabo. Njihova moèno vpojna obloga je pravo gojišèe bakterij. Mojca Durjava Kos, kemièarka, poudarja zlasti troje potencialno nevarnih sestavin, ki so lahko v plenièkah za enkratno uporabo: natrijev poliakrilat, ki izsuši kožo, èe pride v stik z njo, okolju in zdravju izredno škodljive organoklorne spojine, èetudi so navzoèe le v sledeh, ter polivinilklorid, ki zagotavlja plenièki nepremoèljivost. Pediatrinja Ajda Cimperman opozarja na precej pogost plenièni izpušèaj, ker otrok nima obèutka mokrote. Ker ne sitnari, mu redkeje menjavamo plenièke, pod katerimi koža ne diha. Na plenicah je velikokrat še krema, ki dodatno draži kožo, zlasti poleti. Cimpermanova svetuje, da je otrok poleti èim veè gol, da se koža, ki je ne milimo in ne mažemo, zraèi.
Sponzoriranje ekoplenièk
Podjetje iz Trenta v Italiji, ki že tri leta prodaja avstrijske ekoplenièke Popolino, zdaj oskrbuje 4000 italijanskih družin. Nekatere obèine so zaèele ekološke plenièke celo sponzorirati. V Trentu razdelijo v otroških jaslih zastonj popoln komplet. Po zaslugi 15-meseène Cecilie, enih od šestih otrok Luciana Lanfredija, župana Acquanegre Cremonese, prejmejo tamkajšnje mame bon za 225 evrov za nakup pralnih plenic v lokalni lekarni. Naša Štorklja subvencionira nakup bombažnih hlaènih plenic za enega otroka: pri nakupu za 300 evrov ponuja 60 evrov popusta.
A je mame težko preprièati. Komaj dva odstotka jih uporablja pralne plenièke. In celo tisti, ki so zdaj veliki zagovorniki pralnih bombažnih plenic, imajo za seboj dolgo pot ozavešèanja. Tudi Špelci Morojna so se pri prvem od treh otrok pralne plenice še zdele predpotopne. Drugega sinka pa je že povijala v bombaž: prvih pet mesecev v kvadratne tetraplenièke, s katerimi je po njenih izkušnjah dvakrat veè dela s povijanjem, obešanjem in zlaganjem, da likanja ne štejemo. Krojenih ni treba likati, papirnata predloga na vložku za blato je razgradljiva in jo lahko vržemo v stranišèno školjko. Olajša delo in prispeva k ohranjanju okolja, ker gre v kanalizacijo in ne na smetišèe, kjer bi ogrožala podtalnico.
Korak naprej, ne nazaj
Od desetih nakljuèno izbranih mamic iz mestnega okolja, s katerimi smo se pogovarjali, tako rekoè vse uporabljajo plenice za enkratno uporabo. Razlika v ceni ni tolikšna, da bi odtehtala praktiènost. Le ena uporablja tudi pralne, kadar sta z otrokom doma. Vsem po vrsti se zdi najveèji problem sušenje debelih hlaènih plenic. Rešitev je sušilnik. A le za nujne primere, pravi Morojnova. Èe sušimo na prostem, varèujemo energijo in plenice: te so uporabne še za tretjega otroka, medtem ko se sušene v sušilniku prej obrabijo.
Preprièevanje o dobrih straneh do okolja prijaznih pralnih bombažnih plenic je nehvaležno in poèasno. O tem prièa tudi skromna prodaja hlaènih bombažnih plenièk. Dveletna Štorkljina anketa je pokazala, da so med redkimi uporabniki bombažnih pralnih plenic pretežno visoko izobraženi starši, stari nad 30 let, in da vprašani pogrešajo informacije o prednostih in slabostih plenic nasploh.
Alenka Zgonik

Racman...
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
cilka



Pridružen/-a: Sre Mar 2007 21:57
Prispevkov: 47

PrispevekObjavljeno: Pet Sep 14, 2007 21:08    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

No, ta tema pa odpira mnogo vprašanj in veliko vode bo še preteklo, da se bo spet kaj spremenilo. Jaz menim, da niso plenice pri otroku najveèji problem. Kaj pa odrasli? Ali se kdaj vprašamo, koliko je populacije, ki jih uporablja in glede na staranje prebivalstva, kaj še bo? Ali bi katera od nas ali pa svojci previjali odrasle v bombaž? Raèunanje bi nam pa tudi dalo verjetno precej misliti - ali pa sploh ne? No, vsekakor je prav, da se pogovarjamo in tehtamo, priporoèamo, svetujemo. Odloèitev pa bo vedno sporna, saj smo paè ljudje - nagnjeni k èimkrajši in najenostavnejši poti do cilja. Žal se morda vsi premalokrat oziramo na tiste, ki so od našega dela in naših odloèitev odvisni.
Ko sem na hitro preletela v mislih moj teren, sem ugotovila, da ima veè odraslih plenice, kot otrok. Tudi èas uporabe je daljši, da ne upoštevam še vseh podlog in predlog. Uh, me od raèunanja že glava boli.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Pokaži sporoèila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Tržnica Èasovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski èas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS