Koliko denarja za zdravje?

[Vali]

Koliko denarja za zdravje?
sobota, 06.01.2007
Tekst: Ali H. Žerdin

Kuba je država, ki se lahko pohvali z največjih številom zdravnikov na 100.000 prebivalcev; imajo 591 zdravnikov na 100.000 prebivalcev. Države nekdanje Sovjetske zveze niso daleč zadaj.

Ruska federacija, denimo, ima 425 zdravnikov na 100.000 prebivalcev. Norveška, država, ki jo Poročilo o človekovem razvoju uvršča na vrh držav, ki so ljudem zagotovile najbolj kakovostno bivanje, ima 313 zdravnikov. Slovenija jih ima 225.

Največ denarja za zdravstvo na prebivalca porabijo v ZDA. Po glavi porabijo 5711 USD. V Kanadi porabijo 2989 USD. Kljub temu je kanadski zdravstveni sistem boljši od ameriškega. Indikator, s katerim statistika meri kakovost zdravstvenega sistema, je krut. Meri število tragičnih dogodkov. Vendar boljšega, univerzalno primerljivega indikatorja, ki bi meril vesele dogodke, statistika ne pozna. V Kanadi na 1000 živorojenih umre pet dojenčkov do prvega leta starosti. V ZDA osem. V Sloveniji štirje.

Leta 1970 je bila v Sloveniji smrtnost bistveno višja. Na tisoč živorojenih je umrlo 25 dojenčkov. V dobrih treh desetletjih je slovenski zdravstveni sistem po tem indikatorju občutno prehitel ZDA. Leta 1970 je v ZDA umrlo 20 na tisoč živorojenih dojenčkov.

Najnižjo smrtnost med dojenčki ima Islandija. Po tem kazalcu Slovenijo prehitevajo še Japonska, Švedska, Španija in Singapur. Slovenija je izenačena z Norveško, Belgijo, Dansko, Francijo, Italijo, Nemčijo, Grčijo, Portugalsko. Kuba, ki na prebivalca za zdravstvo letno porabi 251 USD, 22-krat manj kot najbolj bogata država sveta, ima nižjo smrtnost med dojenčki kot ZDA.

Slovenija po glavi prebivalca za zdravstvo porabi 1669 USD. Med državami, ki so po indeksu kakovosti življenja v svetovnem vrhu, manj porabi le Južna Koreja.

Po podatkih raziskave Poročilo o človekovem razvoju Slovenija za zdravstvo nameni 6,7 odstotka BDP. Med državami, ki so bolj razvite od Slovenije, večji delež BDP za zdravstvo porabijo Švica, ZDA, Kanada, Velika Britanija, Danska, Francija, Švedska, Norveška, Nemčija in Islandija. Bolj sveži podatki Statističnega urada pravijo, da Slovenija za zdravstvo ne porabi 6,7 odstotka BDP, pač pa manj, 6,5 odstotka.

Če je zdravstveni sistem dober, deloma vpliva tudi na življenjsko dobo. Z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo se lahko pohvali Japonska; znaša 82 let. V razvitejših državah se je pričakovana življenjska doba v zadnjih treh desetletjih najbolj povečala v Južni Koreji, za več kot 14 let. Med najbolj razvitimi se je življenje najbolj podaljšalo v Avstraliji. Leta 1970 je povprečen Avstralec lahko računal, da bo živel slabih 72 let. Danes lahko računa, da bo dočakal dobrih 80 let.

Leta 1970 je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Sloveniji znašala slabih 70 let. Danes pričakovana življenjska doba znaša 76 let. Povprečna leta 1960 rojena Slovenka lahko pričakuje, da bo živela slabih 72 let. Leta 2007 rojena Slovenka lahko pričakuje, da bo živela slabo desetletje dlje.[/b]