Podeljevanje koncesij

[Vali]

Delo - Sreda, 29.08.2007
Šest prošenj za zasebno zdravniško prakso
V Radljah podelili samo dve koncesiji
Naval prošenj za podelitev koncesij bi ogrozil obstoj zdravstvenega doma – Kriza se nadaljuje
Radlje ob Dravi– Potem ko je v Radljah za koncesijo zaprosilo šest zdravnikov (trije za splošno medicino, zobozdravnici in ginekolog), kar bi ogrozilo obstoj zdravstvenega doma in s tem primarnega sistema zdravstva v Dravski dolini, je radeljski občinski svet odločil, da koncesijo podelijo samo splošnemu zdravniku in ginekologu. Kljub temu se kriza v zdravstvenem domu Radlje nadaljuje.
Ubadajo se z rdečimi številkami, čaka jih temeljita reorganizacija, ta bo verjetno zahtevala odpravo nekaterih dejavnosti, ki prinašajo izgubo, in zmanjševanje števila zaposlenih. Pri podeljevanju koncesij imajo različno mnenje tudi občine soustanoviteljice zdravstvenega doma, ki so se dogovarjale o skupni strategiji za reševanje javnega zavoda, nato pa prelomile obljubo.
V Radljah ob Dravi so za koncesijo zaprosili trije splošni zdravniki, zobozdravnici, ginekolog in patronažna sestra. Zdravstvenemu domu je s tem grozil razpad, hkrati tudi celotni mreži primarnega zdravstva v zgornji Dravski dolini. Župani petih občin soustanoviteljic (Radelj ob Dravi, Mute, Vuzenice, Podvelke in Ribnice na Pohorju) so se dogovorili, da začasno ustavijo podeljevanje koncesij, dokler ne uskladijo strategijo za obstoj in razvoj zdravstvenega doma. »Že čez štiri dni so na Muti podelili koncesijo za patronažo, in to na dopisni seji,« je ogorčen radeljski župan Alan Bukovnik.
Na svojeglavost občin, ki si delijo zdravstveni dom, so opozorili tudi radeljski svetniki. »Naša prva naloga je, da zagotovimo tri splošne zdravnike v svoji občini, ne pa da skrbimo še za vse druge. Podvelka noče sodelovati pri financiranju popoldanskega dežurstva, Vuzenica in Muta podeljujeta koncesije, kakor se jima zljubi. Mi pa naj bomo prijazni? Tako bomo nazadnje sami ostali brez zdravnikov,« je dejal Ludvik Fedler.
Sonja Keuc, vršilka dolžnosti direktorice radeljskega zdravstvenega doma, je pojasnila: »Mrežo primarnega zdravstva postavljata občina in Zavod za zdravstveno zavarovanje ter je že zapolnjena. Naši zaposleni ne morejo zaprositi za koncesijo v občinah Podvelka, Vuzenica, Muta ali Ribnica na Pohorju.« Torej bi zdravnikom, ki si želijo med zasebnike, preostalo samo še, da poskusijo zunaj Dravske doline, tako pa bi v Radljah izgubili težko pridobljeni kader.
»Če podelite koncesije, boste ukinili zdravstveni dom,« je svetnikom povedala Sonja Keuc. »S prehodom v zasebništvo smo zašli v zgubo, ki znaša že 75.000 evrov. V naši hiši smo izgubili dobičkonosne dejavnosti, ostale so nam samo še manj zanimive,« je pojasnila Keučeva. »S podelitvijo koncesij bi morali odpraviti službe, ki prinašajo izgubo: laboratorij, fizioterapijo, rentgen in popoldansko ambulanto. Presežek administrativno-tehničnih delavcev smo do zdaj reševali z upokojevanjem in prerazporejanjem, na vrsti bo odpuščanje.«
Po burni razpravi so svetniki na predlog kolega Andreja Horvata, ki je bil hkrati eden od prosilcev za koncesijo, o podeljevanju teh glasovali za vsakega prosilca posebej. Zadostno podporo sta dobila samo Horvat in Frenk Krištofelc. Župan Bukovnik pravi, da je zadovoljen, ker niso podelili vseh koncesij in si vendarle pustili še nekaj prostora. »Tako imamo vsaj možnost z razpisom koncesije poskušati privabiti pediatra, ki ga od aprila v Radljah nimamo več.«
Mateja Celin

[Vali]

Delo - Sobota, 08.09.2007
Podelili še štiri koncesije
Občani zahtevajo enakovreden položaj za vse zdravnike
Na izredni seji so radeljski svetniki podelili koncesije še vsem tistim, ki so jih pred desetimi dnevi zavrnili – Očitki občinskemu svetu o pristranskosti, nestrokovnosti in negospodarnem ravnanju

Radlje ob Dravi– Radeljski občinski svetniki so pred desetimi dnevi od predlaganih predlogov za podelitev koncesije zdravnikom podelili samo dve koncesiji: Andreju Horvatu za splošno medicino in družbi Medilet za ginekologijo. Odločitev je povzročila veliko nezadovoljstvo pri občanih. V protestnem pismu, ki ga je podpisalo 476 občanov, naslovljenem na župana, so izrazili razočaranje in ogorčenje nad svetniki ter zahtevali enakovreden položaj za vse zdravnike. Iz občine Muta pa so sporočili, da bodo sami odločali o svojem delu koncesije, čeprav je to v nasprotju s pravilnikom o podeljevanju koncesij. Zaradi vprašanja koncesij so se radeljski svetniki sestali še na izredni seji in podelili še preostale koncesije.
Občani so v protestnem pismu očitali svetnikom nenačelnost in dvojna merila ter zavestno glasovanje proti svojim volivcem. Zmotilo jih je, da so svetniki celo sami ugotovili, da se na podeljevanje koncesij ne spoznajo najbolje. Menili so, da je mogoče dvomiti o sposobnosti odločanja svetnikov, če si pred tako pomembnim vprašanjem, kot je podeljevanje koncesij, ne zmorejo pridobiti podatkov in mnenj. Občani so se zavzeli za tudi za zdravnika Špira Stanivuka in Igorja Mihajlovića. Zanju želijo, da ostaneta v Radljah; če ne bosta pridobila koncesije, bosta najverjetneje odšla drugam. Svetnike so še opozorili, da je Zdravstveni dom Radlje zanju plačal izobraževanje za pridobitev licenc.
Ponovno sejo o koncesijah je sprožila tudi občina Muta; od tam so v Radlje sporočili, da bodo sami odločali o podelitvi 0,2 koncesije za ginekologijo, kar je sicer nemogoče. Zavod za zdravstveno zavarovanje je hkrati določil, da je v mreži primarnega zdravstva v zgornji Dravski dolini dovolj ena koncesija, ki so jo že podelili na območju upravnih enot Radlje ob Dravi in Dravograd. »Mreža je že zapolnjena in Muta bi podeljevala 0,2 koncesije mimo pravil in brez soglasja ZZZS, kar pomeni, da koncesionar ne bo mogel delati,« je pojasnil radeljski župan Alan Bukovnik. Na Muti so od županov občin soustanoviteljic zdravstvenega doma zahtevali, naj pripravijo predlog sanacijskega načrta tega javnega zavoda. »Za to je pristojen svet zavoda, v katerega občine imenujejo svoje predstavnike, ne pa župani, saj to ni zasebno podjetje petih županov,« je bil ogorčen Bukovnik. Med drugim na Muti zahtevajo, naj bodočim koncesionarjem ponudijo prostore za opravljanje dejavnosti v njihovi zdravstveni postaji.
Mateja Celin

[Vali]

Koncesije za vse, ne le za izbrane
Tor 09.10.2007

Javno zdravstvo v Radljah ob Dravi je v le nekaj dneh doživelo razpad. Javni zavod Zdravstveni dom Radlje je v kratkem času ostal brez zdravnikov. Ti niso odšli, ampak so, drug za drugim in čez noč, dobili koncesije za zasebno prakso. V Radljah zdravstveni dom tako ne bo imel več niti enega zdravnika, po eden pa je (v javnem zavodu) ostal le v Vuzenici, v Podvelki in na Ribnici na Pohorju. Javni zavod, ki je imel v domačem županu Alanu Bukovniku velikega zagovornika, se je sesul kot hišica iz kart. Načrt ni bil ravno tak, a zgodilo se je tako, kakor si na občini niso želeli; da pa so se razmere s koncesijami uredile tako rekoč čez noč, se je treba zahvaliti tudi občanom, ki so župana po prvem podeljevanju koncesij dobesedno postavili ob zid.
Radlje in občine zgornje Dravske doline, za katere je bil ustanovljen Zdravstveni dom Radlje, pri preoblikovanju primarne zdravstvene službe niso nobena izjema. V časih, ko je nekoč vse družbeno postalo zasebno, je – tudi po zgledu sosedov v Avstriji – v zasebništvo zaplulo tudi zdravstvo. V Radljah so se dolgo otepali s pomanjkanjem zdravnikov, ki je bilo včasih že kar kronično, mnogi pa so rešitev videli v zasebni praksi. To si je pred kratkim zamislil tudi dolgoletni direktor Zdravstvenega doma Radlje in občinski svetnik, pred časom tudi podžupan, Andrej Horvat skupaj še nekaj zdravniki. Na občini so bili pri prvem podeljevanju koncesij zelo strogi in so zasebno prakso omogočili le njemu, drugim zdravnikom pa so jo odklonili in so jih hoteli na silo zadržati v zdravstvenem domu. Pristranskost po občinski podobi pa je trajala le nekaj dni.
Še ena tako aktualnih zgodb o preobrazbi primarnega zdravstva v Sloveniji in v Radljah bi se tu najbrž tudi končala, če se ne bi zdramili ljudje. Župan Alan Bukovnik je dobil v nekaj dneh na mizo oster protest skoraj 500 ljudi, ki so mu očitali, da dela proti interesom občanov. Edini interes ljudi je, poudarja pismo, da imajo dobro urejeno primarno zdravstveno službo. Javno ali zasebno. Ker pa z javnim zdravstvom v Radljah očitno ne gre več, pač v zasebnem. Župan in občinski svetniki so zelo resno vzeli opomin in so koncesije podelili še preostalim štirim zdravnikom. Zdaj bodo že kmalu vsi delali v zasebni praksi. Težav z zdravstvenim domom še ne bo konec, vse ostanke brezskrbne preteklosti bo nekako treba pospraviti, a to je le vzporedni pojav.
V Radljah in tudi drugod v Sloveniji so si tako v zdravstvenih domovih, na občinah in tudi v politiki predolgo delali iluzije, da bodo v primarnem zdravstvu, ki je v podaljšani tranziciji najprej in najbolj na udaru, ohranili vse po starem. Kot je v zasebništvo z leti zlezel velik del nekoč družbenega gospodarstva, se od starega, po naravi javnega, poslavlja tudi zdravstvo. Kaj bodo pripomogli zdravniki, ki bodo delali kot zasebniki, a še vedno v javnem interesu, je težko napovedati, vendar se je ta preobrazba morala zgoditi. Čeprav na videz nepričakovano, se je v Radljah zgodila tako hitro tudi zato, ker je okolje skupaj z občino predolgo stavilo le na stari zdravstveni dom in pri tem povsem izključilo poklicne in tudi gospodarske interese zdravnikov.
Od Radelj do Avstrije je komaj kakšen kilometer in ljudje so že od nekdaj pogledovali onstran meje. Ne brez razloga, tudi kar zadeva zdravstvo. Tam so ljudje edini v Evropi z zdravstvo zelo zadovoljni, čeprav zdravstvenih domov, kakršni so naši, ne poznajo. V Avstriji je vse zasebno, vendar v javni službi. Kmalu bo tako tudi pri nas.
Ivan Praprotnik

[Vali]

Koncesije v zdravstvu Delo, 9. 10. 2007
Nov zamah zasebne prakse
Te dni podpisujejo pogodbe z ZZZS novi koncesionarji v zdravstvu
Milena Zupanič

Ljubljana – Zasebna zdravniška praksa bo ta mesec dobila nov zamah, saj bo v zdravstvu začelo delati 113 novih koncesionarjev, od tega kar 92 zdravnikov. Ravno v teh dneh podpisujejo novi koncesionarji pogodbe s plačnikom, Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Delati bodo začeli takoj. Koncesije so večinoma dobili v zadnjem letu, bodisi od ministra Andreja Bručana bodisi od občin, ministrstvo pa jim je dalo soglasje.
Novi zdravniki koncesionarji bodo bistveno
okrepili število zdravnikov, ki že opravljajo zdravniško službo v zasebni praksi, in spremenili razmerje med zdravniki, zaposlenimi v javnih ustanovah in zdravniki v zasebni praksi. Doslej je delalo v zasebni zasebni praksi, bodisi s koncesijo bodisi brez nje, 1182 zdravnikov, sedaj se bo to število povečalo na 1274 ali skoraj za osem odstotkov. V javnih ustanovah – bolnišnicah in zdravstvenih domovih – bo tako zaposlenih še nekaj več kot 2800 zdravnikov.
Med novimi zdravniki koncesionarji je več kot pol zdravnikov s primarne ravni (61), in sicer 33 splošnih zdravnikov, štirje pediatri, 17 zobozdravnikov za odrasle, šest otroških zobozdravnikov in en ginekolog. Preostalih 31 zdravnikov je dobilo koncesije za specialistično ambulantno dejavnost, in sicer je med njimi največ okulistov (sedem), po štirje so psihiatri, kardiologi in pulmologi, trije kirurgi, v drugih strokah pa so bile podeljene zgolj posamična koncesija ali dve. Kot so nam povedali na ZZZS, ne bodo nobene nove pogodbe podpisali za operacijsko, torej bolnišnično dejavnost.
Med novimi koncesionarji, ki v teh dneh podpisujejo pogodbe, je tudi 27 zdravstvenih delavcev drugih strok, največ (13) patronažnih sester, dve koncesiji za nego in štiri za lekarniško dejavnost.

[Vali]

Delo - Sreda, 10.10.2007
Koncesije v zdravstvu
Ministrica in vodstvo KC do koncesij zadržani
V kliničnem centru proti polovičnim koncesijam in podeljevanju koncesij podjetjem – ZZZS skrbi nadzor kakovosti dela zdravnikov

Ljubljana– Nekdanji minister Andrej Bručan je v triletnem mandatu podelil 117 zdravniških koncesij na sekundarni ravni, v njegovem času pa je dobilo koncesije še 239 zdravnikov v osnovnem zdravstvu. Očitali so mu, da jih podeljuje brez razpisov in da po nepotrebnem razgrajuje obstoječo zdravstveno mrežo. Njegova naslednica, Zofija Mazej Kukovič, je do koncesij bolj zadržana. Včeraj je napovedala, da jih ne bo podeljevala pod sedanjimi pogoji, temveč bo ministrstvo v mesecu dni pripravilo pravne podlage za nove pogodbe in priporočila županom za podeljevanje koncesij. Ministrica načrtuje predvsem izpopolnitev pogodb v delu, ki se nanaša na zagotavljanje dežurne zdravniške službe in dostopnost bolnikov do koncesionarjev.
Zaradi slabih izkušenj dosedanjega načina podeljevanja koncesij ne podpirajo niti v ljubljanskem kliničnem centru (KC), zato je vodstvo sprejelo stališče, po katerem se ravna ob dajanju soglasja k vlogi za koncesijo. Zdravnik koncesionar tako ne sme iz kliničnega centra »odnesti« programa (denarja za posege, ambulanto), kakor se je dogajalo v preteklosti, ko je »svoj« operativni program (denar za operacije) od tam na primer odnesel kirurg Marko Bitenc. Večinoma so zdravniki koncesionarji iz te ustanove odnesli ambulantni program, ki so ga začeli opravljati kot zasebniki, v KC pa so še ostali zaposleni za polovični delovni čas, v katerem so opravljali operacije.
Zaradi slabih izkušenj vključevanja zdravnikov s polovično koncesijo v proces dela v KC ne podpirajo kombinacije polovičnega dela in rednega delovnega razmerja in to pojasnjujejo s težavami pri usklajevanju urnikov, vsebino dela in dežurstvi. Ugotovili so, da je usklajevanje med zaposlenimi preprostejše, če so vsi v enakopravnem položaju. Generalna direktorica Darinka Miklavčič in strokovna direktorica prof. dr. Saša Markovič, ki sta stališče sprejeli, sta mnenja, da mora zdravnik prekiniti delovno razmerje, ko postane koncesionar, nato pa naprej sodelovati s KC kot svobodni zdravnik, če si to želi. Za to vrsto sodelovanja so zainteresirani. Prav tako ne podpirajo podeljevanja koncesij podjetjem. Ravno to namreč omogoča zdravniku, da še naprej ostane v delovnem razmerju v bolnišnici.
Kaže, da so prav ti pogoji odločilno vplivali na to, da bo tokrat zapustil KC en sam zdravnik. Po podatkih, s katerimi so včeraj razpolagali v KC, bo odšel med zasebnike le maksilofacialni kirurg asist. Matija Gorjanc, ki bo prekinil delovno razmerje z zadnjim oktobrom. Med koncesionarje pa je že poleti s prej podeljeno koncesijo odšel tudi Hrvoje Reschner, vodja oddelka interne prve pomoči. Vodstvo KC je sicer izdalo soglasje pod zapisanimi pogoji petim zdravnikom (Matiji Gorjancu, travmatologu Matiji Krkoviču, okulistki Mateji Blažič Maležič, plastičnemu kirurgu Francu Planinšku in okulistki Mariji Zupan, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev), eno pa zavrnilo zaradi kadrovskih težav (Cirilu Trčku iz ORL).
Sicer pa je tokratni val 61 koncesionarjev, ki bodo začeli v prihodnjih dneh delati kot zasebniki na primarni ravni, Ljubljano povsem obšel, saj ni zdravstvenega doma zapustil niti en zdravnik ali zobozdravnik, je povedal direktor ZD Ljubljana Zvonko Rauber. Kje bo po novem največ zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ne vedo še niti na ZZZS. Pogodbe namreč sklepajo na območnih enotah. Za zdaj gre za 132 novih pogodb: 113 z novimi zasebnimi koncesionarji, šest z novimi pogodbenimi partnerji iz javnega sektorja in še 13 z izvajalci za dodatne programe. Postopek sklepanja je samodejen, saj je vrednost pogodbe za posamezno specialnost določena z vsakoletnim splošnim dogovorom, prav tako vsebina pogodbe, je pojasnil Samo Fakin, generalni direktor ZZZS. Skupna vrednost pogodb z novimi koncesionarji zato še ni znana. »Skrbi me, kako bomo zaradi tako povečanega števila koncesionarjev izvajali nadzor kakovosti dela zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev,« je dejal včeraj Fakin.
Milena Zupanič

[Vali]

Delo - Četrtek, 11.10.2007

Posledice širjenja zasebništva v zdravstvu
Koncesije ogrožajo zdravstvene domove
Vlasta Zupanič: Koncesije so politična rešitev, pri kateri ima stroka zvezane roke – Mihaela Pugelj: V zelo težkem položaju smo, usmeritev pa ni
Ljubljana– Vrednost novih pogodb, ki jih bo Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) sklenil v teh dneh večinoma z novimi zdravniki koncesionarji, je 9,1 milijon evrov na leto. Pogodbe se gibljejo v razponu od 25.786 evrov za nego na domu do 193.317 evrov za kirurgijo z operativo. Največ novih koncesionarjev, kar 24, bo na območju Maribora, za njim je območna enota Ljubljana s 16 in Celje s 13 novimi koncesionarji. V zdravstvenih domovih pa so že izračunali, kaj pomeni odhod njihovih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev med koncesionarje. Kar nekaj jih je zaradi tega resno ogroženih in sprašujejo se, kako naprej.
Že bežen pregled po območjih, kjer je bilo podeljenih največ koncesij, je pokazal, da bodo problemi tako rekoč v vseh zdravstvenih domovih, kjer je bilo podeljeno večje število koncesij. V zdravstvenem domu v Ormožu je dobilo koncesije kar šest od skupaj 19 zdravnikov, in sicer trije splošni zdravniki in trije zobozdravniki. Ker so odšli zdravniki z največjim številom bolnikov, med tistimi, ki so ostali, pa sta kar dve mladi zdravnici, ki še nimata dovolj svojih pacientov (s tem pa ne plačila), in en prav tako mlad zobozdravnik, se bo to zdravstvenemu domu finančno precej poznalo, pravi njegova direktorica Vlasta Zupanič. »Niti občina niti država nista zdravstvenim domovom začrtali poti, zato smo izdelali lastno strategijo in presodili, da zaradi zdravniškega podmladka čas za podeljevanje koncesij še ni dozorel. S koncesijami se nismo strinjali, vendar jih je župan kljub temu podelil. Poslovanje s takšno kadrovsko zasedbo, kot jo imamo zdaj, je na meji. Že prihodnje leto se lahko zgodi, da bomo v izgubi,« napoveduje direktorica. Je ekonomistka in že dve desetletji zaposlena v zdravstvu. »Ne vem, kaj se bo zgodilo z zdravstvenimi domovi v prihodnje. Odhajajo donosne dejavnosti, nedonosne storitvene dejavnosti pa ostajajo. Že v prvem tednu, ko so naši zdravniki postali koncesionarji, smo opazili zmanjšanje pregledov v laboratoriju. Ravnokar certificiramo laboratorij, ga opremljamo, vlagamo v izobraževanje, zasebniki pa ga ne bodo uporabljali. Tudi z drugimi nedonosnimi dejavnostmi je tako. Če bo šlo tako naprej, bodo zdravstveni domovi problem celotne države, bolniki pa bomo v slabšem položaju, saj bomo vedno več plačevali za preskok čakalnih vrst,« meni Zupaničeva in dodaja, da gre za politične rešitve, pri katerih ima stroka zvezane roke.
Podobno pripoveduje zdravnica Mihaela Pugelj, direktorica zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah, od koder so odšli med koncesionarje že lani štirje (zdravnik, dve patronažni sestri, fizioterapevt), letos pa še štirje zdravniki. K lanskim koncesijam zdravstveni dom ni dal soglasja, letos jih ni nihče nič vprašal, je povedala. »Že lani smo opozarjali na težave. Letos smo v izgubi. Ustanovitelj zahteva, da ponujamo laboratorijske storitve, rentgen in drugo, kader, ki prinaša denar, pa odhaja. V zelo težkem položaju smo. Tako ne bo šlo več naprej. Z državne ravni ni nikakršnih usmeritev, toda o zdravstvenih domovih bo treba odločiti na državni ravni,« meni Pugljeva.
Sicer pa napoveduje finančne težave tudi zdravnik Jernej Završnik, v. d. glavnega direktorja in strokovni direktor drugega največjega zdravstvenega doma v državi, mariborskega. Iz ZD Maribor je odšlo med koncesionarje 12 zaposlenih: štirje splošni zdravniki, dva zobozdravnika, trije zdravniki drugih specialnosti in tri patronažne sestre. »Zaradi njihovega odhoda nam je ostalo 12 zaposlenih kot delovni višek, kar bo prineslo v prihodnjem letu zanesljivo težave v poslovanju,« napoveduje Završnik.
Ljubljano je podeljevanje koncesij letos tako rekoč zaobšlo, vendar bodo koncesije, podeljene v širšem ljubljanskem območju, spravile v težave zdravstvena domova v Hrastniku in Zagorju, tako kot že imata težave zdravstvena domova na Vrhniki in v Kočevju, meni Simon Vrhunec, direktor OE ZZZS Ljubljana. V Hrastniku bosta samo še dva tima splošnih zdravnikov, v Zagorju pa dobri trije. Zdravstveni dom s tako majhnim številom splošnih ambulant ne more zagotoviti zdravnika v rednem delovnem času. Ker delajo koncesionarji le 36 ur na teden, torej ne ves dan, imajo ljudje na naštetih območjih slabšo dostopnost do splošnega zdravnika, pojasnjuje Vrhunec.
Milena Zupanič

[Vali]

Delo - Petek, 12.10.2007
Zdravstveni domovi v neznano

Vsak nov val zdravniških koncesij povzroči pretres v zdravstvu. Čeprav zdravstvenozdravniška oblast trdi, da se z odhodom zdravnikov v zasebno prakso ne spremeni nič, kaže praksa drugače. Zasebnike pač vodi kapitalski interes s celo vrsto posledic za bolnika, povzroča pa tudi razkol med zdravniki. Ob pomanjkljivi regulativi zasebnega dela se zdravstveni sistem pomika iz socialne v vse bolj tržno naravnanost. S podeljevanjem koncesij je sredi tranzicije, ki pa v nasprotju z lastninjenjem v gospodarstvu v prvi fazi ne prinaša lastninjenja zgradb in naprav, pač pa pretok zbranega davkoplačevalskega denarja v zasebno upravljanje.
Tokratni razmah koncesij pa je vendarle nekaj posebnega. Usmerjen je predvsem na zdravstvene domove, ki so množično podeljevanje koncesij v zadnjih dveh letih z notranjimi rezervami še nekako preživeli, letošnji, tretji veliki val koncesij zapovrstjo, pa bo najbrž mnoge zares pritisnil ob zid. Tolikšnemu odhajanju zdravnikov in drugih zdravstvenih profilov, po katerih so zdravstveni domovi plačani, se po vsej verjetnosti ne bodo mogli dovolj hitro prilagoditi.
V teh dneh je zato težko biti direktor zdravstvenega doma, v katerem so bile zdravnikom podeljene koncesije. Ob vsaki podeljeni koncesiji se mora spoprijeti z dejstvom, da odhaja skupaj z zdravnikom približno 100.000 evrov letnega prihodka zdravstvenega doma. Niti direktor, čigar naloga je voditi ustanovo brez izgube, niti zaposleni, ki ostanejo v zdravstvenem domu, niso v zavidljivem položaju. Po odhodu koncesionarjev se večinoma pokaže, da je zaposlenih preveč. V zdravstvenih domovih se je desetletja najbrž zares zaposlovalo prerazkošno, toda ostri rezi so boleči. Morebitno odpuščanje bo povzročilo ogorčenje pri ustanovitelju zdravstvenega doma, torej občini, državi pa naložilo skrb za nove brezposelne. Toda prav občina je v soglasju z državo koncesije podelila.
Drugi morebitni razlog za prenizke prihodke zdravstvenega doma je premalo bolnikov. Zavarovalnica namreč plača zdravnike (in s tem zdravstvene domove) po številu bolnikov. Odhajajo najbolj produktivni zdravniki z največjim številom vpisanih bolnikov, drugi pa ostanejo, se prihodek zdravstvena doma tudi zato zniža, organizacija dela pa je vse težja. Tretji bistveni razlog za napovedane finančne težave zdravstvenih domov je, da morajo zagotavljati nekatere nujne, a nedonosne dejavnosti, za katere zasebniku ni treba poskrbeti. Vse to peha zdravstvene domove v finančne izgube, zaposlene pa v vse slabšo delovno kondicijo.
V opisanih razmerah je razcvet dela zdravstvenih domov povsem nemogoč. Vedno bolj životarijo in pričakujejo, da bo država vendarle jasno razkrila svoje namere. Župani ob podelitvi koncesij zdravstvenim domovom sicer pravijo, da jim zaradi izgub ni treba skrbeti. Poravnala jih bo občina, saj je vendar njihova ustanoviteljica, obljubljajo. A morda jih tudi ne bo. Morda bodo izgube čez nekaj let priročen razlog za njihovo zaprtje. Prav zdravstveni domovi z izgubami pa so dober kazalnik, kako so javne službe neuspešne in kako dobri gospodarji so zasebniki. Pri tem pa se bo pozabilo na pravi vzrok za slabšanje javnega sektorja in na njegove še sedaj nekatere zelo dobre lastnosti.
Milena Zupanič

[Vali]

Delo - Petek, 26.10.2007

Odmevi na razmere v zdravstvenih domovih
Alarm: država ne ve, kako naprej

Ljubljana– »Razsulo zdravstvenih domov (ZD) je znamenje za alarm. Ljudje so že nezadovoljni, ne pridejo do zdravnika, plačevati morajo, v državi pa ni načrta, kako naprej,« se je na ugotovitev, da kar dve tretjini ZD ne more več zagotavljati z zakonom predpisanih nalog, torej zdravstveno oskrbovati celotne populacije, odzval Martin Toth z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter svetovalec Svetovne banke in Evropske banke za razvoj zdravstvenih sistemov. Zaradi koncesij, ki so jih podeljevali župani in ministri in so sčasoma ZD potisnile v nezakonite razmere, se postavljajo tudi druga vprašanja, na primer, ali je bilo podeljevanje koncesij sploh zakonito.
»Če je posledica podeljevanja koncesij kršitev zakona, takšna podelitev ni zakonita,« je dejal dr. Aleksij Mužina, pravnik, specializiran za področje koncesij. »Na splošno velja, da se upravna odločba, kar koncesija je, ne sme izdati, če bi takšna izdaja povzročila nezakonite razmere.« In prav to se je zgodilo, ko so župani v soglasju z ministrom podelili še zadnje koncesije iz posameznih dejavnosti, na primer zadnjemu ali edinemu otroškemu zdravniku v ZD, zadnjemu ginekologu, zobozdravniku.
»Nad razpadom ZD bi se moralo najprej zamisliti ministrstvo, nato župani. Ker politiki nimajo načrta razvoja, so župani zmedeni. Podeljujejo koncesije, ker je to politična pobuda, vendar s tem povzročajo težave sebi. Zdravstvene domove, ki so last občin, župani uničujejo, zato bodo imeli vsi prej ko slej finančne težave, ki jih bodo morale prevzeti občine,« je dejal Martin Toth. Poleg finančnih vidi težave tudi v dostopnosti bolnikov do zdravstvene oskrbe in problem kakovosti. ZD so zagotavljali vse storitve na enem mestu, zdaj lahko opravijo zavarovanci pri koncesionarju le nekaj, druge storitve morajo iskati drugje. Poleg tega lahko zasebniki bolnike selekcionirajo,« opozarja Toth. »Leta 1992 smo naredili tranzicijo v zavarovanju, ne pa tudi v zdravstveni dejavnosti. Sistem je treba nastaviti popolnoma na novo.« Po njegovem mnenju sta dve možnosti: ohraniti ZD v skrčeni obliki, potrebno število koncesionarjev pa zavezati, da bodo delali za ZD, ali pa privatizirati celotno zdravstvo na temeljni ravni in delo koncesionarjev natančno uravnavati. V tem primeru bi morali vzpostaviti novo organizacijsko obliko, denimo zdravniške zadruge. Toda, meni Toth, o tem je treba doseči družbeni ali politični dogovor, saj gre za pomembno razvojno vprašanje.
Samo Fakin, glavni direktor ZZZS, opozarja, da bi potrebovali nov mehanizem za vse vrste nadzora. »Kdo bo nadziral kakovost in racionalno porabo javnega denarja? Do zdaj je to opravljalo vodstvo ZD in svet zavoda. Za zasebnike je edini nadzorni mehanizem pogodba z ZZZS, ki pa ne zagotavlja nadzora ne nad enim ne nad drugim. Kaj se zgodi, ko se zdravnik koncesionar upokoji? Nič, mesto ostane prazno. Kdo nadzira, ali je koncesionar namensko porabil denar za laboratorij? Nihče,« pojasnjuje konkretne težave zunaj ZD Fakin.
Prof. dr. Vladislav Pegan, predsednik zdravniške zbornice, pravi, da zbornica podpira zasebništvo. Zdaj je na temeljni ravni 22 odstotkov zasebnikov in »nobenega razloga ni, da bi se podeljevanje koncesij ustavilo«. Po podatkih zdravniške zbornice je v Sloveniji osem ZD, ki nimajo nobenega zasebnika, v 16 pa je več kot polovica zdravnikov že odšla med zasebnike. Tudi Pegan opozarja, da potrebujemo strategijo in navaja, tako kot Toth, podeljevanje koncesij le toliko, da ne bodo ogroženi ZD, ali pa skupinske zdravniške prakse zasebnikov, ki bi prevzele vlogo ZD. Kaj meni o očitkih na zasebnike? »Natančneje je treba uravnavati pravice, pa tudi dolžnosti zasebnika in uvesti sankcije, če ne izpolnjuje koncesijske pogodbe. Te morajo biti enotne po vsej državi in morajo zavezati zasebnike, da se bodo vključili v 24-urno zdravstveno varstvo.«
»Vsekakor je treba poudariti politično odgovornost tistih ministrov, ki niso spoštovali zakonodaje in so podeljevali koncesije ali dajali zanje soglasje, čeprav so s tem ogrozili zdravstvene domove. Te je treba ohraniti in nujne dejavnosti vrniti v domove,« je prepričana Nevenka Lekše, predsednica sindikata zdravstvene nege. »Če ne vemo niti, ali so nam dobro pregledali kri in vodo, je zdravstvena varnost državljanov gotovo ogrožena. Če bi imela moč, kot jo ima ministrica, bi se lotila revizije koncesijskih pogodb.«
Milena Zupanič

[Vali]

Delo - Sobota, 27.10.2007

Dr. Marjan Česen o razpadu ZD
»Eksperiment zdravniške zbornice«
Zasebno delo je privilegij zdravnikov, nad katerim ni nadzora – Javna storitev se lahko spremeni v tržno

Ljubljana– »Zanesljivo je, da lahko zdravstveni domovi najbolj celovito oskrbujejo bolnika, zagotovo bolje od zdravnika v zasebni praksi. Če so dobro vodeni, je to najboljša oblika organizacije osnovnega zdravstvenega varstva. Pri zasebnem delu je bolnik vedno v nevarnosti, da se javna storitev prelevi v tržno in da lahko morebitni neetični zdravnik zaradi asimetrije informacij izkorišča bolnike. Zasebno delo je na dolgi rok zato vedno dražje,« je dejal dr. Marjan Česen, zdravnik, doktor zdravstvene ekonomike in predstavnik vlade v javni zdravstveni blagajni (ZZZS). Odgovornost za to, da zdravstveni domovi razpadajo, nosijo vsi vpleteni, v prvi vrsti ministrstvo, ki je preveč »podlegalo« zdravniški zbornici, meni sogovornik.
»Zdravniška zbornica je stanovska organizacija, zato je logično, da se zavzema za čimboljši pravni in ekonomski status zdravnikov. Po tej plati ji ni kaj očitati. Toda člane bi morala opozarjati na etičnost zdravniškega dela. Tega ne stori in člane nekritično podpira,« se je odzval na dr. Marjan Česen na stališče zdravniške zbornice glede privatizacije zdravniškega dela, ki pa prinaša v zdravstveni sistem tudi slabosti. »Zbornica premalo pazi na obnašanje članov, ko opravljajo javno službo z zasebnim delom,« je bil kritičen sogovornik. »Zdravstvene storitve v našem sistemu niso tržne storitve, to bi morali zdravniki, ki opravljajo javno službo, dosledno upoštevati. Pri nas postaja zasebno opravljanje javne službe privilegij zdravnikov, nad katerimi ni več potrebnega nadzora,« je poudaril sogovornik.
Učinkovitega nadzora ni niti drugje. »ZZZS, ki sklepa z zdravniki pogodbe, ne sme več kaznovati tistih, ki pogodb ne izpolnjujejo. Tudi to je zmaga zdravništva. Zdravniška stroka je nasploh postala v zadnjem času najmočnejši del zdravstvenega sistema. To ni v redu. Imamo zdravstveno oblast, ki bi morala voditi zdravstveno politiko in odločati, a odloča zdravništvo,« je dejal Česen, ki vidi vzrok za razmere tudi v ministrih, ki so prihajali iz kliničnega centra, torej z vrha medicine.
Zdravništvo je nasploh zelo močno, tudi zaradi farmacevtskih lobijev, ki stojijo za zdravniki. Da bi bili interesi uravnoteženi, bi morala biti kot protiutež močna zdravstvena politika, ki bi vedela, kaj hoče, in bi delala z roko v roki z ZZZS. Šele močno ministrstvo in ZZZS skupaj bi bila komaj tako močna, kot je zdravništvo, je menil Česen tudi na podlagi dogajanj v zdravstvenih sistemih v tujini.
Zdravstveni domovi razpadajo že dlje časa, vse od takrat, ko so se začele množičneje podeljevati koncesije. Zato je sogovornik, ki je sam na to že nekajkrat javno opozoril, presenečen, da ni močneje povzdignilo glasu Združenje zdravstvenih zavodov, ki je bilo ustanovljeno ravno zaradi interesov zavodov, pa kljub temu zdaj nič ne protestira, ne daje predlogov. »Vsi v državi nekako samo čakajo, kaj bo. Če bodo vsi tako čakali, zdravstvenih domov kmalu ne bo več. Slovenija je imela v preteklosti zelo dober zdravstveni sistem, ki je formalno še zdaj tak, a odkar se privatizira zdravniško delo, se spreminja. Tudi če se spreminja, se ne sme spreminjati tako, da samo eni dobivajo, drugi pa izgubljajo. To je eksperimentiranje z vsem narodom na področju zdravstva, kar je neodgovorno in se ne bi smelo dogajati,« je bil kritičen dr. Marjan Česen.
Milena Zupanič

[Vali]

Delo - Petek, 25.04.2008
Koncesionarjev je čedalje več
Celjska občina za moratorij na koncesije v zdravstvu

V skrbi za delovanje javne zdravstvene mreže bi radi v celjski občini zavrli podeljevanje koncesij – Občina je od leta 1993 podelila skoraj 40 koncesij

Celje– Mestni svetniki so na predlog župana Bojana Šrota sklenili, da bodo odločitev o uvedbi moratorija za podeljevanje koncesij o osnovni zdravstveni in lekarniški dejavnosti preložili na majsko zasedanje. Moratorij naj bi veljal do sprejema nove zakonodaje in dokler ne bo občina dobila smernic, ki jih bo pripravila posebna delovna komisija za zdravstveno strategijo.
Čeprav hočejo mestni svetniki zavreti podeljevanje koncesij, bi radi pred odločanjem časovno opredelili moratorij in se seznanili s hitrostjo sprejemanja načrtovane zakonodaje v državnem zboru. Prvo koncesijo so v občini podelili leta 1993, delež koncesionarjev pa se nenehno povečuje. Čeprav je podeljevanje koncesij potekalo v soglasju s celjskim zdravstvenim domom, je bilo neusklajeno, ker na državni ravni ni izdelanih meril niti za podeljevanje koncesij niti za postavitev mreže javne zdravstvene službe. Svetovalka v oddelku za družbene dejavnosti Branka Lazarevič je prepričana, da je podeljevanje koncesij zaradi zmanjšanja dejavnosti zdravstvenih domov nesprejemljivo. Po veljavni zakonodaji mora namreč občina zagotoviti, da javni zavodi tudi ob uvajanju zasebnega dela ohranijo vse dejavnosti, ki jih morajo opravljati, in to v obsegu, ki bo zagotovil optimalno organizacijo dela in uspešno finančno poslovanje.
Na primarni zdravstveni ravni je občina od leta 1993 podelila skoraj 40 koncesij. Več kot polovico so jih dobili zobozdravniki, tako da je v zdravstvenem domu ostalo le še pet zobozdravstvenih programov. Po številu izstopajo tudi koncesionarji v družinski medicini, v zdravstveni dejavnosti primarne ravni celjske bolnišnice pa so zasebniku predlani podelili le eno koncesijo za fizioterapijo.
V sklopu Celjskih lekarn je organiziranih šest enot, od leta 1993 pa je v občini tudi zasebna lekarna Apoteka v krajevni skupnosti Center. Ker v Celju deluje ena lekarna za 7033 prebivalcev, magister farmacije pa skrbi za 1969 ljudi, kar je skladno z nacionalnimi merili, je lekarniška mreža, kot ugotavljajo mestni svetniki, dobro zapolnjena.
Vili Einspieler