Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Strokovni posvet v Ljubljani, 16. 10. 2007

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Strokovna srečanja in izobraževanja
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Sre Okt 03, 2007 06:15    Naslov sporočila: Strokovni posvet v Ljubljani, 16. 10. 2007 Odgovori s citatom

Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester organizira Strokovni posvet:

Širitev pristojnosti patronažne medicinske sestre in ostala problematika izvajanja patronažne dejavnosti,

ki bo v torek, 16. 10. 2007 ob 13. uri v Ljubljani, Gostišče Pri Peclju, Podgrad


Program:
13:00: Strokovni del:
1. V okviru strokovnega posveta želimo predstaviti našo dejavnost, vzpodbuditi realizacijo pobud za širitev pristojnosti v strokovnem delu patronažnih medicinskih sester in poiskati rešitve za nekatere probleme, kot so:
- ureditev ločenega plačila dežurne patronažne službe,
- realizacijo določila Splošnega dogovora 2007 o delitvi stroškov med naročnikom in
plačnikom v praksi,
- pravna zaščita patronažne medicinske sestre v primeru upravičene odklonitve patronažnega
obiska
- in drugo.

S predstavniki ZZZS bomo izmenjali mnenja na osnovi ugotovitev finančno medicinskih nadzorov, ki jih opravljajo nadzorni zdravniki ZZZS, v dejavnosti patronaže in nege.

Andreja Peternelj, dipl. m.s., članica Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego bo predstavila temo z naslovom: Možnosti širitve pristojnosti patronažne medicinske sestre (predpisovanje medicinsko tehničnih pripomočkov za zdravstveno nego).

2. Dr. Olga Šušteršič: Zagotavljanje kakovosti v patronažni zdravstveni negi s pomočjo računalniško podprtega informacijskega sistema

16:00: Skupno kosilo

17:00: Sestanek članic Združenja ZPMS


Strokovnega srečanja se bodo udeležili:

- Predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje: Ivan Zorman, dr. med., Olivera Masten Cuznar, dr. med.,
- Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego: Andreja Peternelj, dipl.m.s., Dr. Olga Šušteršič, viš.med.ses., univ.dipl.org.
- Ministrstvo za zdravje: Darja Cibic, viš.med.ses., univ.dipl.org., Martina Horvat, dipl.m.s.
- Članice Združenja ZPMS
_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Pet Okt 05, 2007 14:15    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Gostilna pri Peclju
Grad Ivan s.p.
Cesta v Kresnice 19
1000 Ljubljana................


http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=Cesta+v+Kresnice+19&tab=maps
_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Čet Okt 25, 2007 07:23    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester

Strokovni posvet: Širitev pristojnosti patronažne medicinske sestre in ostala problematika izvajanja patronažne dejavnosti, Ljubljana, 16. 10. 2007
Izpostavljena problematika:

1. Širitev pristojnosti patronažne medicinske sestre
Mia Frangeš, Martina Ganza Žele, ZZPMS
1.1. Patronažne medicinske sestre smo edini zdravstveni delavci, ki vstopamo v domove ljudi in najbolje poznamo družino. .Pri svojem delu naletimo na številne administrativne ovire, odkar nam je bila odvzeta avtonomnost odločanja, še posebno pri opravljanju zdravstvene nege na domu. Medicinske sestre smo si v preteklosti lahko same napisale delovni nalog za zdravstveno nego. Država nas je izobrazila z visoko strokovno šolo in še specializacijo za opravljanje tega zahtevnega dela, vendar nimamo možnosti samostojno odločati o potrebi po patronažnem obisku, ga odkloniti ali podaljšati delovni nalog ali karkoli samostojno odrejati.

Predlagamo, da RSKNZ v dogovoru s plačnikom in predstavniki naročnikov obiskov prouči možnosti za povrnitev avtonomnosti do te mere, da bi lahko v določenih, natančno opredeljenih primerih same odločale o potrebi po kurativnem patronažnem obisku. Prav tako
tudi predlagamo, da se izvajalke patronažne zdravstvene nege pooblasti za izdajo delovnega naloga za zdravstveno socialno obravnavo varovanca, saj sta dva preventivni obiska, ki pripadata določenim ogroženim skupinam varovancev pogosto premalo, s spremembo Navodil za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni pa so izpadle tudi nekatere ogrožene skupine varovancev, pri katerih bi bili preventivni patronažni obiski nujni, na primer starostniki.
Utemeljitev:
Ob spremljanju dolgotrajnih, umirajočih bolnikov, kjer se intenzivno ukvarjamo s celo družino tudi po smrti varovanca, razni socialno zdravstveni zapleti, kjer povezujemo in koordiniramo aktivnosti raznih služb, varovancev ter njihovih svojcev, porabimo ogromno časa, znanja in energije, nimamo pa možnosti beležiti in zaračunavati patronažnih obiskov in storitev, ker nimamo naloga osebnega zdravnika; posebno v primerih, ko se zdravstveni problemi prepletajo s socialnimi( starostniki, dementni bolniki, invalidi, razni zapleti kroničnih bolnikov, ki pa so pogosto prepuščeni po več ur samemu sebi).
Velik del našega dela obsega edukacijo bolnikov in svojcev v smislu samooskrbe in zdravstvene nege v ožjem in širšem smislu skrbi za dobrobit bolnika /varovanca.
Pri določanju smernic za planiranje in financiranja patronažne dejavnosti bi bilo potrebno to upoštevati, prav tako pa tudi dejstvo, smo strokovnjakinje na svojem področju.

1.2. Andreja Peternelj, dipl. m.s., članica Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego:
Možnosti širitve pristojnosti patronažne medicinske sestre (predpisovanje medicinsko tehničnih pripomočkov za zdravstveno nego). – gradiva še nismo prejeli.


2. Širitev mreže izvajalcev patronažne zdravstvene nege in nege na domu na izvajalce, ki niso zaposleni v patronažnem varstvu
Martina Horvat, dipl.m.s. - vodja patronažne službe ZD Murska Sobota; imenovana oseba za sodelovanje s SZO pri Ministrstvu za zdravje
V preteklih petih letih smo se na področju Zdravstvenega doma Murska Sobota srečali s podeljevanjem koncesij in širitvijo mreže na zasebne izvajalce nege na domu, ki niso bili del obstoječe mreže patronažnega varstva. V nadaljevanju bom na kratko predstavila patronažno varstvo in navedla kaj širitev mreže na tak način pomeni za prebivalce, stroko in predvsem tudi za stroškovno učinkovitost.

Patronažno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti. Ti so zaradi bioloških lastnosti, določenih obolenj ali neprilagojenosti na novo okolje občutljivi za škodljive vplive iz okolja. Patronažne medicinske sestre smo s svojim načinom delovanja, znanjem in širokim, na dokazih temelječem, pristopu k obravnavanju vseh prebivalcev zelo dragocen člen v sistemu zdravstvenega varstva ter tudi širše, kot koordinatorice integrirane oskrbe.

Negovalni tim v patronažnem varstvu sestavljajo: vodja patronažnega varstva, ki ima tudi naloge koordinatorja, patronažne medicinske sestre, ki so nosilke patronažne zdravstvene nege in tehniki
zdravstvene nege, ki se vključujejo v izvajanje zdravstvene nege bolnika na domu. Delovni normativ je 2500 prebivalcev na eno patronažno medicinsko sestro in 5000 prebivalcev na enega tehnika zdravstvene nege.

Vlogo patronažne medicinske sestre, kot koordinatorice vseh, ki se vključujejo v integrirano oskrbo bolnika na njegovem domu pa jasno opredeli Sklep Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego, z dne 17. decembra 2003: »Patronažna zdravstvena nega je specialno področje zdravstvene
nege, ki se ukvarja s posamezniki, družinami in lokalno skupnostjo v vseh obdobjih zdravja in bolezni. Nosilka patronažne zdravstvene nege je patronažna medicinska sestra, ki ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, načrtuje intervencije zdravstvene nege, jih izvaja in vrednoti dosežene cilje. Svetuje o zdravem načinu življenja in obnašanja ter opozarja na rizične faktorje, ki lahko ogrozijo zdravje. Pomaga posameznikom in družinam na njihovih domovih, da se soočijo z boleznijo, kronično nezmožnostjo in s stresom. Ocenjuje kdo, kdaj in kaj je sposoben posameznik ali družina storiti zase in česa ne. Patronažna medicinska sestra je koordinatorka vseh oblik pomoči na domu in je vez med posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom.«

Patronažna medicinska sestra mora na osnovi ugotovljenega zdravstvenega stanja pacienta ter stanj in razmer v družini pripraviti načrt zdravstvene nege pacienta in družine, v izvajanje katerega se vključuje tudi tehnik zdravstvene nege. Glede na zdravstveno stanje posameznika, druga stanja, razmere v družini in zdravstveno-socialno stanje v lokalni skupnosti, vključuje v širši zdravstveni tim še druge strokovnjake in sodelavce. Tako koordinira delo z javnimi in zasebnimi zdravstvenimi organizacijami na vseh nivojih zdravstvene dejavnosti, s centri za socialno delo, lokalno skupnostjo, službami za oskrbo na domu in drugimi organi in organizacijami, ki lahko pripomorejo k optimalnemu reševanju stanj in razmer pri posamezniku in njegovi družini.

Področja dela v patronažnem varstvu so:
• zdravstveno – socialna obravnava posameznika, družine in skupnosti;
• zdravstvena nega otročnice in novorojenčka na domu
• zdravstvena nega bolnika na domu

Patronažna služba je lahko organizirana v javnem zavodu, lahko pa tudi kot zasebna zdravstvena dejavnost, s tem, da izvaja vse dejavnosti patronažnega varstva, in se ne more deliti na posamezne dele. Patronažna medicinska sestra prav tako izvaja patronažno zdravstveno nego na geografsko omejenem in natančno opredeljenem območju, kar ji v omogoča da zelo dobro pozna prebivalce, družine, lokalno skupnost ter tako zelo racionalno načrtuje tako preventivno kot kurativno dejavnost. Je družinska medicinska sestra in izvaja vse naloge v družini.

Predstavitev problema:

• Leta 2003 je pričel z delom Pomurski socialni servis in z letošnjim letom Agencija za dolgotrajno oskrbo.
• Oba izvajalca sta dobila en tim za nego na domu, kot širitev mreže – se pravi, da Zdravstvenemu domu Murska Sobota ni bilo odvzeto nobeno terensko območje in da patronažno zdravstveno nego še vedno izvajamo tudi na območjih kjer se pojavljata omenjena izvajalca.
• Pomurski socialni servis ima po naših podatkih koncesije za občine Rogašovci, Puconci, Kuzma in Hodoš, Agencija za dolgotrajno oskrbo pa za območje občine Beltinci. Se pravi, da se sploh ne upošteva načelo delovanja na omejenem geografskem območju. Prav tako širitev mreže ni bila izvedena na območjih, kjer je najvišji indeks staranja, kar je eden od dejavnikov, ki prispeva k demografski ogroženosti.
• Osebi, ki sta pri Zbornici zdravstvene nege zaprosili za dovoljenje za delo sta še vedno za polni delovni čas zaposleni ena v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kot glavna medicinska sestra Infekcijskega oddelka in Podaljšanega bolnišničnega zdravljenja ter druga kot vodja zdravstvene nege v zavodu Lukavci. Izvajalci na domu so tehniki zdravstvene nege, ki zaradi razmejitve zdravstvene nege na terenu ne smejo samostojno izvajati vseh posegov in postopkov zdravstvene nege.
• Prihaja do tega (podatke navajam predvsem za Pomurski socialni servis (PSS), saj je Agencija za dolgotrajno oskrbo šele pričela z delovanjem), da prihajamo v iste družine tako patronažne medicinske sestre iz ZD, kot izvajalke iz PSS, kar plačniku predstavlja dvojne stroške. Težko bo tudi ugotavljati odgovornost za zaplete, ko bo do njih prišlo.
• Patronažne medicinske sestre smo na terenskih območjih izvedle vse naročene, kot tudi planirane obiske. V letu 2006 smo plan dela presegle za 52776 točk, v letošnjem letu se nam obeta presežek 112997 točk, kar pomeni 6,9 patronažnih medicinskih sester. Zato ne moremo razumeti, da se dodatna sredstva namenjajo novim izvajalcem in še to na območjih, kjer ni povečanih potreb po zdravstveni negi na domu.
• PSS izvaja tudi socialno oskrbo na domu v občini Puconci (v občini Rogašovci so jim dovoljenje na podlagi ugotovitev inšpekcijskega nadzora odvzeli), kar lahko pomeni tudi prekrivanje storitev oskrbe in nege in veliko nejasnosti pri beleženju in obračunavanju storitev. Zaradi različnih resorjev je verjetno težje izvesti nadzor.

Za konec bi želela predvsem poudariti, da ne nasprotujem zasebnim izvajalcem patronažne zdravstvene nege s koncesijo. Nasprotno zelo sem jim naklonjena in tudi s kolegicama, ki sta postali zasebnici in sta prej delali kot patronažni medicinski sestri v Zdravstvenem domu zelo dobro sodelujemo. Namreč v njunem primeru je prišlo do korektne razmejitve terenskih območij, za katere v celoti odgovarjata in na njih izvajata vse segmente patronažne zdravstvene nege. Vsekakor pa vztrajam pri tem, da bi naj bil odhod v zasebništvo možen samo iz mreže ter da se dodatna sredstva, ki so namenjena povečanju obsega dela namenjajo izvajalcem, ki so že v mreži tako javnim zavodom kot zasebnicam. Menim, da lahko le na tak način zadostimo vsem strokovnim, etičnim in tudi zakonskim kriterijem in da lahko le na tak način omogočimo najbolj racionalno trošenje sredstev iz javne blagajne v korist uporabnikov.


3. Odklonitev patronažnega obiska
Mia Frangeš, Martina Ganza Žele, ZZPMS
Opozarjamo na nedorečenosti na tem področju. Odklonitev v primeru vseh vrst spolnega nasilja s strani varovancev oziroma njihovih svojcev, agresivnosti varovancev oziroma njihovih svojcev, v primeru raznih nevarnih situacij na terenu, odklonitev v primeru storitev za katere nismo kompetentni - še vedno nimamo razmejitve in tudi ne uradnega seznama posegov, ki jih patronažna medicinska sestra ne bi smela opravljati na terenu, odklonitev naročenih storitev, ki ne spadajo v delo patronažnih medicinskih sester. Prav tako bi patronažna medicinska sestra morala imeti možnost odklonitve dela in storitev, ki jih naročajo nekaterih institucije, ki naše stroke in dela ne poznajo ter z našimi storitvami kompenzirajo strokovno in socialno praznino. Potrebovali bi jasna določila, katere storitve zdravstvene nege določenim kategorijam bolnikov oziroma varovancev z oziroma na njihovo stanje pripadajo. Pogosto je ta del izkoriščan in zlorabljen v smislu nepotrebnih obiskov.
Komu se lahko izvajalka pritoži, če osebni zdravnik kljub vsemu zahteva, da se storitev, za katero izda delovni nalog opravi ? Kdo ščiti patronažno medicinsko sestro, če se bolnik pritoži zaradi neopravljenega posega ? Kako ZZZS obravnava take pritožbe ? Kdo ščiti PMS oziroma kdo lahko odredi strokovni nadzor v primeru obtožb in blatenja, da je naredila strokovno napako, glede na to, da Zbornica - Zveza kljub javnim pooblastilom ni sposobna tega izvesti ?


4. Razmejitev materialnih stroškov med naročnikom in izvajalko patronažnega obiska
ZZPMS

Ponosni smo na to, da nam je uspelo s pomočjo vseh, ki so nam stali ob strani od vsega začetka naših prizadevanj doseči, da je razmejitev definiral Splošni dogovor 2007. Zaradi naše podrejenosti, odvisnosti od naročnikov in marsikje tudi šikaniranja zasebnic, pa je realizacija tega določila počasna in v nekaterih predelih Slovenije brez pomoči ZZZS skoraj neizvedljiva. Jasno je, da je največji problem ravno tam, kjer so bile patronažne medicinske sestre obremenjene z vsemi stroški, ki smo jih v predlogu navedli kot sporne za izvajalke patronažnih obiskov.
Ob tem se tudi pridružujemo pobudam strokovnih služb, ki že vrsto let utemeljeno opozarjajo na nujno potrebno in v vseh ozirih koristno predpisovanje primarnih oblog za rane na naročilnice za zdravstvene pripomočke.

Iz Predloga razmejitve – ZZPMS
Patronažna dejavnost se po letu 1993 izvaja v okviru dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov in v okviru dejavnosti zasebnih izvajalk s pridobljeno koncesijo. Posledično navedenemu je realno pričakovati, da v primeru zasebnih izvajalk tovrstne dejavnosti prihaja do težav razmejevanja materialnih stroškov med naročnikom – osebnim zdravnikom in izvajalcem – patronažno medicinsko sestro, ki nista več elementa istega pogodbenega partnerja.
Predlagamo, da se ta razmejitev natančno definira in zapiše v Področni dogovor za Zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost.
Področni dogovor za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost za pogodbeno leto 2006 je namenil patronažni medicinski sestri 1.163.147,00 SIT za materialne stroške.
Glede na sredstva, ki jih plačnik – ZZZS nameni patronažni medicinski sestri za materialne stroške in z ozirom na odgovore na vprašanja, ki so bila plačniku v različnih obdobjih zastavljena na to temo, se nam zdi sporno financiranje iz sredstev, namenjenih za opravljanje patronažne dejavnosti naslednjih medicinsko tehničnih in ostalih pripomočkov ter zdravil:

Zdravila za zdravljenje ran:
• različne tekočine za obkladke
• zdravila v obliki različnih mrežic za pokrivanje ran,
• zdravila v obliki mazil za rane,
sodobne primarne obloge za zdravljenje ran: hidrogeli, alginati, hidrokoloidi,
folije, poliuretanske pene….(primarne obloge so zdravila in jih predpisujejo
zdravniki).

Pripomočki za aplikacijo zdravil parenteralno:
• ampulirana zdravila,
• injekcijske igle različnih velikosti,
• injekcijske brizgalke različnih velikosti
• infuzijske tekočine,
• infuzijski sistem,
• iv. kanilo in pripomočki za fiksacijo,

Pripomočki za aplikacijo zdravil v obliki aerosolov: Inhalator

Pripomočki za laboratorijske odvzeme:
• igle za vakumski odvzem krvi,
• epruvete za kri in posode za urin,
• testni lističi in lancete za določanje glukoze v krvi(za naročena merjenja)
• aparat za merjenje maščob v krvi s pripadajočimi testnimi lističi in lancetami
( naročena merjenja )
• bris z gojiščem in ostalo

Komplet za nudenje prve pomoči

venska valvula ( igla za vensko valvulo ) in ostala sredstva za aplikacijo analgetikov i. v.
vsi potrebni pripomočki ( sistemi ) za aplikacijo analgetikov s.c.,
vsi potrebni pripomočki (sistemi) za aplikacijo analgetikov epiduralno,
vsi potrebni pripomočki (sistemi) za hranjenje bolnikov po sondah,
vsi potrebni pripomočki za menjavo urinskih katetrov.

oksimeter, prenosni ekg, aparat za merjenje PTČ in drugi aparati za opravljanje naročenih preiskav na domovih bolnikov.

Splošni dogovor za pogodbeno leto 2007
Splošne določbe
2. člen
17. točka
Partnerji soglašajo, da je izdajatelj naloga za patronažno dejavnost dolžan kriti stroške za zdravila, ki se ne predpisujejo na recept, stroške materiala in opreme potrebne za odvzem in stroške izvedbe laboratorijskih storitev ter stroške zahtevnejše opreme, če se ne predpisuje na recept (npr. infuzijske sisteme, iv. kanilo in pripomočke za fiksacijo, pripomočke za aplikacijo zdravil v obliki aerosolov: inhalator, venska valvula in ostala sredstva za aplikacijo analgetikov i.v., pripomočki (sistemi) za aplikacijo analgetikov s.c, pripomočki (sistemi) za aplikacijo analgetikov epiduralno, pripomočki (sistemi) za hranjenje bolnikov po sondah, pripomočki za menjavo urinskih katetrov, oksimeter, prenosni ekg, aparat za merjenje PTČ in drugi aparati za opravljanje naročenih preiskav na domovih ipd.). V Področnem dogovoru za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost za leto 2007 se lahko še natančneje razmeji kritje stroškov med naročnikom (osebnim zdravnikom) in zasebnim izvajalcem patronažne dejavnosti s koncesijo.


5. Dežurna patronažna služba – kontinuirana patronažna zdravstvena nega
ZZPMS
Letos smo iz Združenja ZPMS gospe Jelisavčić, direktorici področja za zdravstveno analitiko in ekonomiko, Direkcija, ZZZS, poslali predlog za dodatno plačilo in poenotenje dostopnosti do teh storitev po Sloveniji, s poudarkom, da se ne izkorišča za opravljanje storitev, ki bi jih morala opravljati urgentna služba ZD itd. Dejstvo je, da je to področje v Sloveniji zelo različno urejeno oziroma neurejeno.

Predlog ZZPMS : Dodatek za kontinuirano patronažno zdravstveno nego

Glede na vedno pogostejše potrebe po kontinuirani patronažni zdravstveni negi tudi ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih predlagamo, da se uredi njeno financiranje po enotnih kriterijih za vse izvajalke patronažne zdravstvene nege.

Financiranje se postopno rešuje že od leta 2004, ko je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Zavod) v Področnem dogovoru za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost za pogodbeno leto 2004, namenil plačilo 520 ur letno na 10 patronažnih medicinskih sester za izvajanje kontinuirane zdravstvene nege bolnika, in jih vštel v skupno število nosilcev te dejavnosti. Tako so se temu namenjena sredstva razporedila na finančne načrte javnih zdravstvenih domov, oziroma se je povečalo število nosilcev te dejavnosti, kar je bilo ugodno zaradi povečanih potreb po patronažnih storitvah. Z odhodom patronažnih medicinskih sester v zasebništvo, nekateri zdravstveni domovi le-tem pogojujejo obvezno izvajanje patronažne dežurne službe, a se hkrati ne obvezujejo poravnavati obveznosti plačila le-te, za katero so skupna sredstva prejeli.

Področni dogovor za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost 2006 določa, da storitve patronaže in nege na domu, ki jih v skladu z delovnim nalogom izvajalec opravi ob nedeljah in praznikih, lahko Zavodu obračuna v točkovnem normativu, povečanem za 30 %, vendar v okviru določenega normativa, ki pa ga večina že tako ali tako presega in ti presežki niso plačani.

Večina zasebnih patronažnih medicinskih sester tako sama poskrbi za potrebne patronažne obiske na svojem terenu tudi ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, brez dodatnega plačila.

Članice Združenja ZPMS zato predlagamo, da se sredstva za zagotavljanje kontinuirane patronažne zdravstvene nege dodajo izvajalkam kot dodatek k pogodbenim sredstvom pod tem naslovom, v vrednosti enega patronažnega obiska, povečane za 30 %, za 52 nedelj v letu in 15 dela prostih praznikov in dela prostih dni, to je skupno 67 dni v enem letu.

Predlog finančnega izračuna:

Vrednost (nedeljskega, prazničnega) patronažnega obiska v točkah: 13,70 + 4,11 (30 %) = 17,81 točk.

67 p. obiskov X 17,81 = 1.193 točk/ izvajalko/leto, kar znaša ob trenutni vrednosti točke (1,87 €) 2.230 € na izvajalko v enem letu.

Za 843,96 izvajalk v Sloveniji to predstavlja vrednost 1.882.031 € na letnem nivoju.

Obrazložitev:
Dodatek mora biti namenjen za neodložljive, naročene patronažne obiske, ne pa za izvajanje posegov na poziv dežurnih zdravniških ekip v okviru organizatorja dežurne službe – javnega zdravstvenega doma. Prav tako dodatek ne more biti namenjen za delo, ki ga lahko opravijo negovalke in podobno, kar mora biti razvidno iz delovnega naloga.

Pristojne strokovne organe bomo opozorili na potrebo po natančnejšem vsebinskem definiranju neodložljivega patronažnega obiska, prav tako na potrebo izvajanja nadzora in kontinuiranega spremljanja dejanskih potreb izvajanja neodložljive patronažne zdravstvene nege ob nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih.

Dežurstvo patronažne službe v Kranju
Lidija Vizjak - Patronažno varstvo Kranj
V Kranju deluje 7 zasebnih patronažnih medicinskih sester in 20 patronažnih medicinskih sester, zaposlenih v Zdravstvenem domu.
Dežurstvo imamo usklajeno s patronažno službo v javnem zavodu, kar smo se dogovorili ob našem odhodu v zasebništvo. To je bil eden od pogojev ob pridobivanju koncesij za zasebno patronažno dejavnost .
Kontinuirana patronažna zdravstvena nega je zagotovljena vsak dan do 19. ure. Ob sobotah od 7. do 19. ure ter ob nedeljah in praznikih od 7. do 12. ure.
2. aprila 2006 smo pričele z dežurstvi tudi ob nedeljah in praznikih zaradi uskladitve s patronažno službo v javnem zdravstvenem zavodu. V teh dneh oskrbimo bolnike, pri katerih je kontinuirana zdravstvena nega potrebna in je v skladu z delovnim nalogom zdravnika, vendar pa delo opravimo tudi na klic dežurnega zdravnika, saj smo dosegljive na dežurnem mobitelu. Tak je bil dogovor na skupnem sestanku v ZD Kranj. To pa pomeni stalno pripravljenost, kar pa finančno seveda ni ovrednoteno.
Obiske, opravljene ob nedeljah in praznikih obračunamo s 30% povečano vrednostjo. .Dežuramo pa vseh 5 ur, saj smo stalno dosegljive na dežurnem mobilnem telefonu.
Predlagamo, da se sredstva, ki so namenjena za patronažno dežurno službo porazdelijo na vse izvajalke patronažne dejavnosti, tudi zasebne in so ločena od pogodbenih sredstev za izvajanje redne patronažne dejavnosti ter so enaka za zasebne izvajalke in zaposlene v Zdravstvenih domovih. Sredstva, v Področnem dogovoru 2004 namenjena za kontinuirano patronažno zdravstveno nego, so namreč ostala javnemu zdravstvenemu zavodu. Upamo, da se bo plačilo čim prej uredilo.


6. Nekaj ostalih problemov patronažne dejavnosti
ZZPMS

Opozarjamo na:
- potrebo po nadzoru nad pravično delitvijo patronažnih terenov glede na število prebivalcev ter geografske in demografske značilnosti,
- potrebo po zaščiti polivalentne patronažne službe,
- potrebo po nadzoru števila zaposlenih patronažnih medicinskih sester z oziroma na število plačanih timov v javnih zdravstvenih zavodih,
- nasilno zaviranje zasebništva in posledično bežanje medicinskih sester iz patronažne službe, kar ima za posledico preobremenjenost tistih, ki ostanejo in manjšo dostopnost do storitev patronažne zdravstvene nege,
- nesmiselnost nadaljnjega manjšanja terenov oziroma povečevanje števila izvajalk patronažne dejavnosti. Z ustrezno definiranimi razmejitvami dela med izvajalci zdravljenja, zdravstvene nege in nege na domu ter patronažnih terenov, dobro organizacijo ter ustreznimi pripomočki za zdravljenje kroničnih ran, bi bilo z 2300 prebivalci na 1 nosilko patronažne dejavnosti ( 1 tim ), kar trenutno financira ZZZS, to področje glede števila izvajalcev – ugodno rešeno.

Na te probleme smo v Združenju ZPMS opozorili že tudi v pripombah na Predlog zakona o koncesijah:

Trenutno veljavna mreža, ki jo je postavil plačnik - ZZZS, je v patronažni dejavnosti ustrezna in pomeni okoli 2300 prebivalcev na eno PMS, dolžnost posameznih služb patronažnega varstva v posameznih Zdravstvenih domovih pa je bila, da terene, ki jim pripadajo, pravično razdelijo glede na število prebivalcev ter geografske in demografske značilnosti tega območja in da v patronažni dejavnosti zaposlijo toliko PMS kot jih plača ZZZS. Ugotavljamo, da tam, kjer tega niso storili do soočanja z zasebništvom, prihaja do šikaniranja kandidatk za zasebništvo, ko jim dodelijo teren s preveč ali premalo prebivalci oziroma s populacijo, ki po demografskih značilnostih ne zagotavlja možnosti za opravljanje zadostnega števila storitev ali pa jim odrinejo oddaljene, hribovite terene. Ugotavljamo tudi, da ponekod število zaposlenih PMS ni enako številu plačanih, zato so tam prisiljene patronažne medicinske sestre presegati normativ v taki meri, da opravijo storitve tudi za manjkajoči del izvajalk. Tudi za prikrivanje tega dejstva je soočanje z zasebništvom moteče za vodstva zdravstvenih domov. Ugotavljamo celo, da imajo zasebne patronažne medicinske sestre ponekod preveliko število prebivalcev na svojem terenu, zanje opravijo velik, neplačan presežek storitev, plačilo za to populacijo pa seveda prejema pristojni Zdravstveni dom. Do takih anomalij prihaja v okoljih, kjer so vodstva Zdravstvenih domov, pristojne občinske in ZZZS službe povezane v skupnem interesu zaviranja zasebništva v patronažni dejavnosti. Obstoječa mreža izvajalcev patronažne dejavnosti je torej ustrezna, le večji nadzor nad realnim stanjem bi bil potreben.
_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Čet Okt 25, 2007 07:26    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Andreja Peternelj

Predlog prenosa pristojnosti pri predpisovanju medicinsko tehničnih pripomočkov za zdravstveno nego

Čas, katerega del smo tudi mi, zahteva od nas nenehna prilagajanja. Področje zdravstvenega varstva je, kot vsa druga področja, podvrženo hitrim spremembam. Te spremembe so posledica demografskih kazalnikov, ekonomskih vplivov, hitrega razvoja medicine in tehnologije, povečanega števila ljudi s kroničnimi obolenji in še številnih drugih dejavnikov. Prepočasno odzivanje na te spremembe lahko resno vpliva tako na kakovost zdravstvene obravnave na vseh ravneh, kot tudi na njeno učinkovitost.
Vsakodnevna praksa v večji meri potrjuje, da se težko prilagajamo novim izzivom in sprejemamo celostno in timsko zdravstveno obravnavo, kot sveženj aktivnosti in storitev, ki morajo pokriti v prvi vrsti potrebe pacienta in mu zagotoviti ustrezno akutno zdravstveno obravnavo ali pa omogočiti potrebno strokovno in tehnično podporo v življenju z boleznijo.

Hitro prilagajanje spremembam pomeni videnje in razumevanje potreb okolja in tudi stalno iskanje novih možnosti za kakovostno in učinkovito delo, hkrati pa tudi povečevanje izrabe tako finančnih kot »kadrovskih« virov.

Zakon o zdravniški službi opredeljuje zdravnika kot glavnega nosilca zdravstvene dejavnosti. To pa ne pomeni, da je pristojen za izvajanje vseh zdravstvenih aktivnosti in prevzema za te tudi odgovornost. Strokovna področja, kot so zdravstvena nega, fizioterapija, delovna terapija in še druga, ki so del celostne zdravstvene obravnave pacientov, so zelo hitro razvijajoča, s strokovnjaki, ki imajo ustrezna znanja in usposobljenost, da prevzemajo v celoti tudi odgovornost za svoje odločitve in delo.
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci morajo opravljati svoje delo v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in v skladu s strokovnimi in etičnimi kodeksi.
Zakon o zdravstveni dejavnosti v 62. členu pravi, da zdravstveni delavci lahko opravljajo zdravstveno dejavnost, če imajo za to ustrezna strokovna znanja in so strokovno usposobljeni za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu. V nadaljevanju 64. člen jasno opredeljuje tudi kriterije za samostojno opravljanje dela diplomirane medicinske sestre kot tudi za specializacije.

V spodbujanju zdravljenja na domu se povečujejo tudi potrebe po zdravstveni negi v domačem okolju. Vse več je ljudi, ki potrebujejo delno ali popolno pomoč pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti in ob tem različne pripomočke, ki jim omogočajo izvajanje le teh. V socialno varstvenih ustanovah in v prihodnosti verjetno tudi negovalnih bolnišnicah, bo pretežni del ljudi potrebovalo zdravstveno nego.
Z različnimi organizacijskimi spremembami in učenjem pacientov in njihovih svojcev poskušamo vplivati na boljšo organizacijo dela in vodenje bolezni ter preprečiti nepotrebne hospitalizacije kot tudi nepotrebne obiske pri izbranemu zdravniku. Če smo pri tem uspešni, vsi ti ukrepi vplivajo predvsem na manjšo obremenjenost posameznih zdravstvenih služb, dostopnost storitev v trenutku, ko jih posameznik potrebuje in tudi na usmerjeno trošenje sredstev za zdravstveno varstvo.

Prenos pristojnosti znotraj različnih izvajalcev zdravstvenega sistema v svetu ni novost. Primer npr. prenosa pristojnosti iz zdravnika na medicinko sestro; predpisovanje določene vrste terapije, izvajanje zahtevnejših diagnostičnih posegov, koordinacija zdravstvene obravnave bolnikov s kronično boleznijo…

Eno izmed področij pravic iz obveznega zavarovanja, za katerega menimo, da bi bil mogoč delni prenos pristojnosti iz zdravnika na medicinsko sestro, je predpisovanje medicinsko tehničnih pripomočkov.
Pravico do medicinsko-tehničnih pripomočkov določata Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na osnovi teh predpisov Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotavlja zavarovanim osebam uresničevanje pravic do medicinsko-tehničnih pripomočkov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Šifrant medicinsko tehničnih pripomočkov zelo jasno določa vrste pripomočkov in vse druge kriterije in standarde povezane s pripomočkom.

Med izvajalkami patronažnega varstva in tudi zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih je bila že večkrat izpostavljena želja, da bi medicinske sestre lahko odločale o vrsti pripomočkov, ki so potrošnega značaja in pripomočkih potrebnih za zdravstveno nego in nego na domu. Ta pravica je sedaj v pristojnosti osebnega izbranega zdravnika oz zdravnika specialista. Pobuda za spremembo pristojnosti je bila obravnavana tudi na RSK za zdravstveno nego v februarju 2006. Sklep RSK je bil, da se pripravi predlog, ki se uskladi s pristojnimi službami in posreduje na Ministrstvo za zdravje.
Tudi Odbor za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije je že v letu 2005 podal pobudo za prenos pristojnosti predpisovanja inkontinenčnega programa (takratni predlog odbora je bil, da to prevzame ZZZS), saj meni da je to zgolj administrativno delo, ki pa močno bremeni čas, ki je ga imajo za obravnavo pacientov. Pobudo sta podprla tudi RSK za ginekologijo in porodništvo in RSK za pediatrijo.
Tudi ZZZS je že novembra 2005 posredoval predlog Ministrstvu za zdravje, da bi za pripomočke potrebne za nego na domu ( za oskrbo kronične rane, inkontinenčnih pripomočkov in pripomočkov za vse vrste stom) pooblastilo dodelili diplomiranim medicinskim sestram.
Ministrstvo je predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da ni ustreznih pravnih podlag, ki bi omogočale prenos te pristojnosti.

Negovalni pripomočki predstavljajo za zdravstveno blagajno veliko obremenitev zato je treba stremeti k čimbolj namenski rabi pripomočkov in s tem porabi finančnih sredstev. Približno 80 % medicinsko tehničnih pripomočkov potrebujejo ljudje, ki so daljši čas delno ali popolnoma odvisni od pomoči druge osebe ( prehodna zdravstvena oskrba, dolgotrajna oskrba).

Sedanji sistem pri tem ne omogoča prilagajanja in pacient lahko dobi pripomoček le z obiskom pri izbranem osebnem zdravniku. Prav tako pa je izbor med pripomočki po obstoječem standardu prepuščen bolnikovi oceni in zdravniku, ki običajno le te poznana zelo malo. Skupine medicinsko tehničnih pripomočkov, ki bi bile v pristojnosti medicinske sestre, bi bile izključno vezane na postopke zdravstvene nege, za katere ima medicinska sestra potrebna strokovna znanja, jih izvaja samostojno in prevzema zanje tudi odgovornost.
To so:
• Inkontinenčni program;
• program za oskrbo kronične rane;
• pripomočki iz skupine 5. Vozički ter ostali pripomočki za gibanje, stojo in sedenje in sicer: negovalna postelja, trapez za obračanje,varovalna posteljna ograja, posteljna mizica, prenosni nastavljivi hrbtni naslon;
• sanitarni pripomočki;
• blazine proti preležaninam;
• pripomočki pri umetno izpeljanem črevesju in urostomi;
• pripomočki pri težavah z odvajanjem seča (sistemi za kateterizacijo in urinali, predloge, plenice in posteljne predloge za nego na domu);
• pripomočki iz skupine 13. kanile (vsi pripomočki razen kanil);
• obvezilni material (razen pripomočki za injiciranje zdravil);
• raztopine.


Prednosti prenosa pristojnosti

Patronažna medicinska sestra ima neposredni stik z bolnikom v domačem okolju in tako večjo možnost prepoznavanja dejanskih potreb bolnika. Pozna okolje v katerem pacient živi in tudi druge okoliščine, ki lahko vplivajo na uporabo medicinsko tehničnih pripomočkov.
Dobro pozna negovalne pripomočke in tudi njihovo namembnost glede na bolnikove probleme (izbor plenice, katetra, drugih materialov).
Prenos pristojnosti pri predpisovanju določenih skupin pripomočkov na medicinske sestre bi imel vpliv na:

• Zmanjšanje števila obiskov pri izbranem osebnem zdravniku in s tem razbremenitev zdravnikov v splošnih ambulantah;
• večja prilagojenost uporabe pripomočkov bolnikovim dejanskim potrebam;
• boljše poznavanje bolnika, hitrejše prepoznavanje potrebe po uporabi tega pripomočka, sprotno učenje in preverjanje poznavanja pravilne uporabe pripomočkov in hkrati drugih potreb pri pacientu;
• spodbujanje aktivne vloge pacienta in odgovornosti pri obvladovanju bolezni;
• enostavnejša dostopnost do pripomočku (lahko dobi naročilnico ob obisku medicinske sestre na domu). Dostopnost bo pomembna pri povečanju izvajanja zdravstvene nege na domu, paliativne oskrbe in dolgotrajne oskrbe;
• učinkovitejša raba medicinsko tehničnih pripomočkov, ki so namenjeni predvsem zdravstveni negi;
• učinkovitejše obvladovanje finančnih sredstev za medicinsko tehnične pripomočke – možnost povišanja standarda obstoječim pripomočkom.

Predlog izvedbe:

Pacientov osebni izbrani zdravnik ob nastanku potrebe po medicinsko tehničnem pripomočku zabeleži v bolnikovo zdravstveno dokumentacijo le skupino pripomočkov, do katere je pacient upravičen. Patronažna medicinska sestra je s strani zdravnika z enkratno naročilnico oz dovolilnico za skupino pripomočkov iz šifranta pripomočkov pooblaščena za nadaljnje predpisovanje pripomočkov. Izbor pripomočka iz obstoječega šifranta medicinsko tehničnih pripomočkov pa določi diplomirana sestra v sodelovanju z bolnikom, kar beleži v dokumentaciji patronažnega varstva. Patronažna medicinska sestra redno sodeluje z izbranim osebnim zdravnikom in z njim po potrebi prilagaja skupine pripomočkov.

Skupina zasebnic v patronažnem varstvu v dogovoru z družinskimi zdravniki in podporo Odbora za zdravstvo bi bila primerna skupina, ki bi tudi v praksi lahko preizkusila tak model predpisovanja medicinsko tehničnih pripomočkov. Ocena postavljenih kazalnikov pa bi po dogovorjenem časovnem obdobju potrdila ali zavrnila upravičenost prenosa pristojnosti pri predpisovanju medicinsko tehničnih pripomočkov s področja zdravstvene nege.
_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Čet Okt 25, 2007 07:37    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Olivera Masten Cuznar, dr. med - vodja nadzornih zdravnic - ZZZS:

Ugotovitve nadzornih zdravnic za patronažno dejavnost


_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Pon Okt 29, 2007 14:44    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Ivan Zorman, dr.med., vodja nadzornih zdravnikov, ZZZS:

Izpostavljena problematika s komentarji ZZZS:



Predlog za predpisovanje MTP - s kometarjem ZZZS:


_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Strokovna srečanja in izobraževanja Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS