Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Kdo vse zaseda delovna mesta v patronaži ?

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> To in ono o patronaži
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporoèilo
združenje zpms



Pridružen/-a: Sob Mar 2006 14:32
Prispevkov: 447

PrispevekObjavljeno: Sob Nov 03, 2007 08:37    Naslov sporoèila: Kdo vse zaseda delovna mesta v patronaži ? Odgovori s citatom

Medicnske sestre smo neskonèno tolerantna bitja - do vseh drugih, le do lastnih kolegic ne. To se kaže tudi v nedovoljenem zaposlovanju kadrov v patronažni službi, ki niso izvajalci patronažne zdravstvene nege. V Združenju ZPMS že ves èas opozarjamo na potrebo po veèjem nadzoru zaposlenih v patronažni dejavnosti v javnih zdravstvenih zavodih in deliitvijo patronažnih terenov. Zdaj, ko je sodu izbilo dno javno blatenje koncesionark in bahanje z nedovoljenimi storitvami v Veèeru, je prišlo in bo še prišlo na dan veliko tovrstnih nepravilnosti. Tako zasledimo med izvajalkami patronažne zdravstvene nege: fizioterapevte, delovne terapevte, socialne delavce, medicinske sestre, ki nikoli niso delale v patronaži, vodilne medicinske sestre, ki tudi ne delajo v patronaži, ampak imajo to delovno mesto za vsak sluèaj......
Prav zanimivo bi bilo doživeti reakcijo fizioterapevtov, èe bi mesto izvajalca fizioterapije v mreži fizioterapevtov zasedala medicinska sestra.

V stroki zdravstvene nege pa niè..... Prav tako in še bolj v nebo vpijoèe je, da tudi v strokovni sekciji patronažnih medicinskih sester - niè, popolnoma niè....Ponovno smo zaman èakali odziv svoje stanovske organizacije. Kot je videti, je nekaterim našim predstavnicam stroke najpomembnejše opravilo šikaniranje, onemogoèanje in javno blatenje koncesionark ( ki smo pravzaprav še najbolj nadzorovane ) in s tem prikrivanje svojih lastnih nepravilnosti. Zanimivo je tudi to, da se slednje pojavljajo ravno tam, kjer so znani nasprotniki zasebništva. Pri tem seveda ni važno, èe gre za eno samo nesreènico, ki zaradi zlobe kolegic in nadrejenih nikakor ne more v zasebništo ali pa za veè kot ducat koncesionark. Torej, se ve, zakaj !


http://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/o/8B67EA19F5BC50DBC1256CD0003D42BB?OpenDocument

NAVODILO Å¡t. 14
za evidentiranje in obraèunavanje zdravstvenih storitev

337. Ali ima nepokreten bolnik, kadar gre za daljšo nepokretnost in nima nobene možnosti, da bi mu nudili potrebne fizioterapevtske storitve v Zdravstvenem domu, pravico do fizioterapevtskih storitev na domu?
Vprašanje zastavil pogodbeni partner ZD Medvode, Fizioterapija.

Odgovor: Fizioterapija na domu po veljavni zakonodaji ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
_________________
združenje zpms
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
urška



Pridružen/-a: Tor Jun 2007 15:35
Prispevkov: 282

PrispevekObjavljeno: Sre Maj 12, 2010 12:38    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

ALI SE LAHKO DIPLOMIRANA BABICA ZAPOSLI V PATRONAŽNI SLUŽBI?

Doc.dr.Olga Šušteršiè, Martina Horvat

Na vodstvo Strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti je bilo že veèkrat naslovljeno vprašanje, ali se lahko diplomirana babica zaposli v patronažni službi. Zaradi aktualnosti vprašanja odgovor objavljamo tudi v glasilu utrip.

Odgovor:

Patronažno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti. Ti so zaradi bioloških lastnosti, doloèenih obolenj ali nenavajenosti na novo okolje obèutljivi za škodljive vplive iz okolja ( Stražar, Šušteršiè. 1996, Rajkoviè, Šušteršiè, 2000, Allender, WaltonSpradly, 2005. )
Podroèja dela v pšatronažnem varstvu so:
zdravstveno – socialna obravnava posameznika, družine in skupnosti.
zdravstvena nega otroènice, novorojenèka in dojenèka na domu in
zdravstvena nega bolnika na domu
V dokumentu Dolgoroèni razvoj zdravstvene nega iz leta 1993, prenovljen leta 1996, je predstavljen tudi razvoj patronažnega varstva. V tem dokumentu, pa tudi v dokumentu Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega – nadgradnja in prilagajanje novim izzivom ( Šušteršiè in sod., 2006 ), ki ga je potrdil RSKZN, je zapisano, da je nosilka patronažne zdravstvene nege medicinska sestra z najmanj višjo ali visoko izobrazbo ( lahko tudi specializacijo s podroèja patronažne zdravstvene nege, fakultetno izobrazbo, magisterijem, doktoratom ).
Na diplomskem študiju imamo v Sloveniji dva visoko strokovna študijska programa: zdravstvena nega in babištvo. Ker sta to dve razlièni profesionalni skupini, se izobražujeta na loèeno izobraževalnih programih, iz katerih izhajajo tudi ustrezne kompetence. Bistvena razlika med študijskima programoma je v obsegu vsebin iz zdravstvene nege, podobnosti pa so v vsebinah podpornih predmetov, npr. interna medicina, pediatrija, psihologija, sociologija, ipd. Obseg vsebin zdravstvene nege se razlikuje na podroèju teorije in prakse zdravstvene nege ( zdravstvena nega internistiènega bolnika, kirurškega bolnika, onkološkega bolnika, zdravstvena nega in mentalno zdravje ). Program zdravstvena nega vkljuèuje znanja iz vseh podroèij in obravnava vse posameznike od rojstva do smrti. Vanj so vkljuèene tudi vsebine zdravstvene nege žensk s porodništvom in ginekologijo. V programu babištva pa so izbrane teme zdravstvene nege vkljuèene le v prvem letniku pri predmetu babiška nega I.
Po izobraževanju ( Direktiva 205/36/ES, pa tudi po bolonjskem programu ) so pridobljene kompetence za opravljanje dela v patronažni službi možne le po zakljuèenem študijskem programu zdravstvena nega.
Zaradi vsega navedenega, definicij, vizije dolgoroènega razvoje stroke in razlik v študijskih programih je razvidno, da sta to dva razlièna poklica, vsak s svojim obsegom znanja. Zato menimo, da diplomirana babica ne more biti nosilka patronažne zdravstvene nege.




Viri:
1.Allender J.A., Spradley Walton B. Community Health Nursing. Promoting and protecting the Public¨s Health. ( 6th ed. ). Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins, 2005.
2.ICN Framework and Core Competencies for the Family Nurse. Geneva: International Council of Nurses, 2003.
3.Rajkoviè V., Šušteršiè O. Informacijski sistem patronažne zdravstvene nege. Kranj: Moderna organizacija, 2000.
4.Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 – 2013 » zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev ». Uradni list RS, 77/2008.
5.Stražar D., Šušteršiè O. Razmerje med preventivno in kurativno zdravstveno nego v patronažnem zdravstvenem varstvo od leta 1984 do 1993 v Ljubljani. Obzor.zdr.n. 1996;30: 79 – 88.
6.Šušteršiè O, Horvat M., Cibic D., Petrnelj A., in sod. Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega, nadgradnja in prilagajanje novim izzivom. Obzor.zdr.n. 2006; 40: 247 – 52.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Pokaži sporoèila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> To in ono o patronaži Èasovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski èas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS