Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Mediji o zasebništvu v zdravstvu
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporoèilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Ned Jun 25, 2006 06:48    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Gibanje za ohranitev javnega zdravstva 22.06.2006

Avtor:
Avtor: Darinka Klemenc
Kategorija: Splošno
Vir: slovensko-morje.net


Dvajsetega junija je bilo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma ustanovljeno Gibanje za ohranitev javnega zdravstva. Razlogi za ustanovitev, naèela in cilji Gibanja, pa tudi seznam èlanov odbora Gibanja so prikazani na spletni strani Gibanja: www.ohranimo.si.

Prevladujoèa sporoèila dvesto udeležencev v CD so bila naslednja: enodušno odobravanje, da je gibanje nastalo, bil je zadnji èas, da se prebudi civilna družba, saj se je obstojeèa oblast odloèila, da zmanjša obseg javnega zdravstva in ga nadomesti s privatnim; posamiène strukture od opozicijskih strank do sindikatov in strokovnih združenj so prešibke, da bi nudile odpor, potrebno je široko povezovanje preko meja strank, sindikatov, strokovnih združenj in generacij; politika mora spoznati, da je v Sloveniji solidarnost globoko zakoreninjena vrednota; vse zdravstvene storitve, ki so potrebne za ohranjanje in izboljševanje zdravja, morajo biti dostopne vsem državljanom, izid zdravljenja ne sme biti odvisen od materialnega stanja posameznika; privatizacija in doplaèila ustvarjajo državljane prvega in drugega reda; ne smemo dopustiti, da zaradi nekaterih šibkosti javnega sistema, ki jih je seveda potrebno odpravljati, zamenjamo ta sistem, ki se je zgodovinsko izkazal, z zasebnim sistemom, ki se je povsod izkazal za dražjega in nepraviènega, hkrati pa vodi v poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalcev; zdravstvo mora ostati neprofitno.

Soglasno mnenje je bilo tudi, da je potrebno pridobiti èim veè somišljenikov in z njihovo številènostjo preprièati oblast, da državljani zahtevajo ohranitev in krepitev javnega zdravstvenega sistema. Odbor si je zadal za cilj, da zbere vsaj sto tisoè podpisnikov, ki soglašajo z njegovimi cilji.

Dragi prijatelj, draga prijateljica, svojo podporo ohranitvi javnega zdravstva lahko izraziš na spletni strani Gibanja www.ohranimo.si po elektronski poti. Na tej strani pa najdeš tudi individualno ali skupinsko prijavnico, ki jo je mogoèe natisniti in izpolnjeno poslati po pošti. To je še posebej primerno, èe hoèeš pritegniti k podpori tudi tiste znance in sorodnike, ki ne uporabljajo elektronske pošte.

S svojega elektronskega naslova lahko z loèenimi e-maili pošlješ tudi imena èlanov svoje družine, èe si pridobil njihovo soglasje.

Prosim te, da to pismo uporabiš in ga opremljenega s svojim podpisom posreduješ svojim sorodnikom, prijateljem in znancem in jim tako omogoèiš, da postanejo udeleženci širokega gibanja za ohranitev javnega zdravstva.


Nazadnje urejal/a Slavica Tor Jul 04, 2006 21:37; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Ned Jun 25, 2006 06:55    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

FERI - forum (Fakulteta za elektrotehniko, raèunalništvo in informatiko - Univerza v Mariboru)
Avtor: Gea
Datum: 22.6.2006 17:52:03

Dvajsetega junija je bilo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma ustanovljeno Gibanje za ohranitev javnega zdravstva. Razlogi za ustanovitev, naèela in cilji Gibanja, pa tudi seznam èlanov odbora Gibanja so prikazani na spletni strani Gibanja: www.ohranimo.si na kateri se je možno tudi vèlaniti.
Da se na tem podroèju kaj spremeni, je potrebno pridobiti èim veè somišljenikov in z njihovo številènostjo preprièati oblast, da državljani zahtevajo ohranitev in krepitev javnega zdravstvenega sistema. Odbor si je zadal za cilj, da zbere vsaj sto tisoè podpisnikov svojih ciljev.
......
Avtor: NoL
Datum: 23.6.2006 12:54:15

Jaz pa sem za privat.
.....
Avtor: bug
Datum: 23.6.2006 15:29:27

ellow

Pa kako javno zdravstvo... Kje maste v modernih drzavah se javno zdravstvo... vse je privatizirano...s tem se je povecala konkurencnost in posledicno kvaliteta...
Malo poglejte kaki so pogoji v zdravstvenih domovih...veliko jih dela s staro opremo... prides k privatniku...ki pa mora biti v koraku s tehnologijo...saj to od njega zahteva druzba, drzava...kontrole so strozje...
torej...zakaj bi bilo javno zdravstvo boljse...ja, seveda...starim direktorjem ki se bojijo za svoje stolcke....heh...vsakdo bi rad bil nekomu direktor
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Èet Jun 29, 2006 22:06    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Petek, 30.06.2006
Dogodki dneva
Bruèan v nasprotovanju zasebništvu vidi ideološke strahove
Pet 30.06.2006
Zasavje – Trbovlje so bile med prvimi slovenskimi mesti, ki so se jih na temo paketa reform pod geslom Slovenija jutri odloèili obiskati najvišji vladni predstavniki. O kakovostnem in uèinkovitem zdravstvu sta v dneh, ko je zakon o bolnikovih pravicah tik pred obravnavo na vladi, z Zasavci razpravljala minister za zdravje Andrej Bruèan in Samo Fakin, sicer Trboveljèan, zaposlen v službi vlade za razvoj. Prav Trbovlje so tudi tisto slovensko mesto, kjer naj bi do leta 2009 v okviru pilotnega projekta na temeljih javno-zasebnega partnerstva zrasla nova sodobna bolnišnica. Èakalne dobe, ki jih je slovensko zdravstvo v zadnjem èasu po ministrovi oceni uspešno skrajšalo kar na enajstih od dvanajstih podroèij, izobrazba zdravstvenega menedžmenta in z njo povezane izgube bolnišnic, pomanjkanje zdravnikov specialistov, koncesionarstvo ter javno zdravstvo proti zasebnemu so bile teme, ki so pritegnile najveè pozornosti sicer maloštevilnih obiskovalcev javne razprave v Trbovljah. Ko je minister Bruèan dajal na tehtnico zasebno in javno zdravstvo, rekoè, da zasebno zdravstvo, kakršnega uvajamo, ne posega v pravice bolnikov, je ošvrknil tudi novonastalo Gibanje za ohranitev javnega zdravstva. »Gibanje se predstavlja kot civilna družba, vodi pa ga nekdanji minister za zdravje in podpise zbirajo celo po ambulantah.« Po njegovem gre pri vnaprejšnjem odklanjanju zasebnega zdravstva za ideološke strahove iz preteklosti.
P. M.
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Tor Jul 04, 2006 21:37    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo
Gostujoèe pero
Državno in privatno
Sre 05.07.2006
Slovenski odnos do zasebnega sektorja je eno od tistih podroèij, kjer je ostala miselnost iz nekdanjega komunistiènega sistema daleè najmoènejša. Seveda se nihèe ne zgraža nad kakšnim zasebnim avtomehanikom, mesarjem ali mizarjem, saj sta bila obrt in (zelo) malo podjetništvo tudi pod komunistièno oblastjo pogojno tolerirana, vèasih bolj, vèasih manj – odvisno od obdobja. Na to, èemur bi marksisti rekli »mala buržoazija«, smo se Slovenci tako že dokaj navadili.
Zaskrbljenost pa še po poldrugem desetletju, vsaj v formalnem smislu, tržne ekonomije, nastane vsaj v dveh primerih: ko gre za veliko lastnino ali ko gre za dejavnost, ki je nis(m)o navajeni videti kot zasebno. Veèina Slovencev je seveda takoj navdušena nad umikom države iz gospodarstva. A kakor so pokazale nekatere ankete, marsikateri zagovornik umika države hkrati nasprotuje privatizaciji. Kako se lahko država umakne iz gospodarstva, ne da bi dokonèala privatizacijo, je seveda popolna uganka, vsekakor pa je to protislovje pouèna demonstracija stare, a oèitno trdne socialistièno-samoupravljalske miselne dedišèine, po kateri bi morala država sicer »odmirati«, a tako izpraznjenega prostora nikakor ne bi smeli zasesti predstavniki kapitala (oziroma »razredni sovražniki«). Podobno je z zaskrbljenostjo zaradi privatizacije pri nekaterih specifiènih dejavnostih. Znaèilna primera sta bila zdravstvo in (visoko) šolstvo; v obeh primerih so nekaterim kljuènim protagonistom zasebne prakse oz. zasebnih ustanov v zadnjih letih zelo nasprotovali in jih celo poskušali sistematièno medijsko diskreditirati.
Težava niso Slovenci
Težava seveda niso Slovencih nasploh, ker èesa iz zgodovinskih razlogov ne bi bili zmožni razumeti, temveè pomembni del mnenjskih voditeljev, ki bodisi zaradi lastne nevednosti bodisi zaradi ciniène preraèunljivosti vztrajno širijo in reproducirajo zablode o privatnem in državnem. Oglejmo si štiri najbolj znaèilne razlièice.
Zasebno je samoplaèniško. Nekateri se s precej demagoškimi dezinformacijami prav izrazito trudijo ustvariti vtis, da bomo morali za storitev, ki je bila v državni ali javni ustanovi »brezplaèna«, plaèevati, èe jo bomo dobili pri zasebniku. Seveda je to nesmisel, saj sta to dve èisto razlièni zadevi. Nobenega nujnega razloga ni, da bi morale biti storitve npr. zasebnega zdravnika s koncesijo samoplaèniške ali da bi zasebna šola s koncesijo zaraèunavala šolnino, enakovredna državna šola pa ne.
Državno je brezplaèno. Na prvi pogled vèasih, v resnici pa nikoli. Kdor se je kdaj lotil izrednega študija na kateri od univerz, katere edini ustanovitelj je država, je lahko spoznal, kako veliko je treba plaèati za velikokrat precej skromno storitev. A tudi tako imenovani »brezplaèni« redni študij seveda ni brezplaèen. Država denarja ne ustvarja, temveè ga le zbira in prerazdeljuje. T. i. brezplaèno šolstvo ali t. i. brezplaèno zdravstvo je le naèin prerazdelitve dohodka, kajti, kot dobro vedo ekonomisti, »brezplaènega kosila« ni.
»Brezplaèno« je pravièno. Podobno je z zablodo, da je npr. šola brez šolnine pravièna, šola s šolnino pa bi bila krivièna. T. i. brezplaènost nima nujno nobene zveze niti s praviènostjo kot enakostjo možnosti niti s solidarnostjo. Le kaj naj bi bilo praviènega ali solidarnega v dejstvu, da davkoplaèevalci enako financiramo šolanje otroka bogatih staršev in otroka revnih staršev? Le kaj je praviènega in solidarnega v situaciji, ko èistilka, ki je s trdim delom ravno zbrala toliko denarja, da je presegla znesek splošne davène olajšave in zato plaèala nekaj davka, s tem davkom pomaga sofinancirati študij sina svojega direktorja (medtem ko njena hèi ne študira, ker se je morala takoj po srednji šoli zaposliti)?
Veè državne lastnine pomeni veè socialne praviènosti. Skoraj vsa najpomembnejša podjetja v skandinavskih državah so v privatni lasti, a te države kljub temu upravièeno veljajo za najbolj socialno praviène v Evropi. Izrazito etatistièna Francija z bistveno bolj poudarjeno državno vlogo v gospodarstvu je npr. znatno manj socialno stabilna od Švedske.
Trije problematièni modeli
Strah pred privatizacijo je danes najbolj znaèilen za kroge, ki se imajo za levièarske, saj so komunistièni miselni vzorci njihovo socializacijo še posebno zaznamovali. Vèasih, ko so bili še na oblasti in jim je samim uspelo kaj tako ali drugaèe privatizirati, pa jih to sicer ni tako hudo motilo. Vendar to še zdaleè ni le problem enega politiènega pola. Tudi sedanja oblast bo morala šele dokazati, da s privatizacijo misli resno in da jo je zmožna odgovorno izpeljati. Za zdaj je ostala veèinoma pri naèrtovanju, in še to z velikim omahovanjem.
Seveda pa iz tega obraèuna z zablodami o privatnem in državnem ne izhaja niti, da je privatno vedno boljše od državnega oziroma javnega. Samo iz slovenskih izkušenj lahko za primer omenimo tri modele problematiènih privatizacijskih praks.
Najprej so tu seveda divje privatizacije predvsem z zaèetka devetdesetih let. Lastnina ni vedno tatvina, kakor je mislil Proudhon, a v teh primerih je gotovo bila in to velika.Vsekakor je to vrglo slabo luè na slovenski pravni red pa tudi na vsakega veèjega zasebnega lastnika in še okrepilo prej omenjeno komunistièno miselnost.
Naslednjo možnost, ki je prav tako ne bi smeli jemati za zgled, bi lahko oznaèili za neracionalno privatizacijo. Smisel privatizacije je, da se z njo zagotovita boljša in cenejša blago ali storitev, sicer je ne potrebujemo. Lep primer je bila uvedba notarjev, da so storitve, ki smo jih prej dobili pri državnih/javnih službah, ponudili za višjo ceno (in bili potem seveda zelo užaljeni, ko jim je država te cene vsaj malo znižala).
In navsezadnje se je v Sloveniji ravno zaradi šibkega privatnega sektorja razširil pojav, ki bi mu lahko rekli patološka kvaziprivatizacija. Gre za ljudi, ki tujo, vèasih državno, vèasih javno, vèasih privatno, lastnino upravljajo tako samovoljno, kakor da bi bila njihova. Najbolj razvpiti primerek teh ljudi je bil tisti znameniti menedžer, ki je rad razlagal, da bo odšel iz »svojega« podjetja, v katerem je imel le majhen delež lastnih delnic, takrat, ko bo to sam hotel. Seveda pa je takih še veliko in jih najdemo marsikje – od pomembnih gospodarskih družb do znanstvenih ustanov, financiranih z javnim denarjem. Tudi zato je skrajni èas za nadaljnjo privatizacijo in resne lastnike, ki bodo poskrbeli, da bodo kvazilastniki – podobno kakor prej omenjeni menedžer – odšli takrat, ko si bodo najmanj želeli.
dr. Matej Makaroviè
sociolog
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Pet Jul 14, 2006 19:06    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Poštni predal 29
Krepitev solidarnosti bogatih z revnimi
ÈESEN Marjan, Sob 15.07.2006
Delo, 22. junija
Gibanja civilne družbe v Sloveniji se prebujajo in krepijo, kar je dobro. Ob napovedih sprememb odnosov v zdravstvu se poraja tudi »gibanje za ohranitev javnega zdravstva«. Gibanje napoveduje, da se bo zavzemalo za solidarnost v zdravstvu, za ohranitev zdravstvenega doma, za soudeležbo pri odloèitvah, ki vplivajo na zdravje, bo pa proti ustvarjanju dobièka in delitvi dividend, poveèanju deleža zasebnih sredstev, podeljevanju koncesij brez predhodno postavljenih standardov, mreže izvajalcev in nadzora ipd. Gre za stvari, ki jim je že vnaprej zagotovljena podpora veèine ljudi tudi brez pobiranja podpisov.
Javni zdravstveni sistemi, ki temeljijo na splošni solidarnosti, v nobeni evropski državi naèeloma niso ogroženi. Nihèe ne govori o tem, da naj bi v njih ponovno vzpostavili neposredne tržne odnose med bolnikom in zdravnikom, oz. o tem, da bi v zdravstvu ponovno prevladali zasebni monopoli nad javnimi. Pa vendar zdravstveni sistemi v vseh državah »socialne« Evrope potrebujejo spremembe. Zakaj, kakšne in kako jih doseèi?
Z razliènimi reformami na vseh podroèjih socialne varnosti, ne le v zdravstvu, se evropske države vkljuèujejo v skupna prizadevanja, da bi Evropa èimprej razvojno dohitela ali celo prehitela ZDA. Vsi išèejo novo ravnovesje med ekonomsko uèinkovitostjo in socialno praviènostjo, ki bi ustrezalo novim politiènim, gospodarskim in demografskim razmeram ter hkrati zagotavljalo optimalni razvoj. Vanj sodijo tudi »popravki« socialne države, ki je bila dolga desetletja preveè radodarna in je ljudi, tudi zaradi obsežnih javnih socialnih sistemov, premalo spodbujala k veèjim delovnim naporom. Na vrsti je tako prehod od pretiranega kolektivizma k sprejemljivemu individualizmu, ki naj se kaže v okrepljeni skrbi in odgovornosti ljudi za lastno blaginjo in socialno varnost. Razume se, da se mora takšna skrb tudi ekonomizirati in dobiti ustrezno prioriteto v osebni porabi. Nespremenjena pa ostaja dolžnost države, da skrbi za socialno varnost ljudi, ki so brez lastne krivde izpadli iz tekmovalne družbe in živijo v razmerah relativne ali celo absolutne revšèine ter zato upravièeno prièakujejo pomoè skupnosti. Evropa se je odloèila, da bo, kljub pritiskom globalizacije svetovnega gospodarstva, ohranila »kapitalizem s èloveškim obrazom«.
V Slovenji bo treba èimprej zaèeti razprave o novi ravni smiselne splošne solidarnosti v obveznem zdravstvenem zavarovanju. V njem moramo ohraniti obseg in sestavo pravic do zdravstvenih in drugih storitev in dajatev, ki bodo zagotavljale vsem zavarovanim osebam kakovostno »potrebno in pravoèasno« zdravljenje brez diskriminacije in brez strokovno nesprejemljivih dolgih èakalnih dob. To ne bo lahko delo. Sooèili se bomo s trdoživim »zastonjkarstvom« na podroèju zdravstva, ki ga še vedno nosimo s seboj iz preteklosti kot »neodtujljivo pravico«. Ljudem bo treba ponuditi tudi razlièna zasebna (komercialna) dodatna prostovoljna zdravstvena zavarovanja, v katera pa zavarovanje doplaèil (participacije) ne sodi.
Veliko je treba spremeniti v delovanju javne zdravstvene službe. Konèno naj bi prišli do jasno opredeljene mreže javne zdravstvene službe, da bomo vedeli, koliko imamo v njej v resnici èloveških in materialnih zmogljivosti, kako so oz. naj bodo te zemljepisno porazdeljene in koliko naj državo stanejo. Najtežje delo pa nas èaka pri urejanju zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. Ker gre za znaèilno delovno intenzivno dejavnost, bo treba pri izvajalcih (predvsem pri zdravnikih) doseèi pripravljenost za bolj uèinkovito in uspešno porabo razpoložljivih finanènih virov. Priložnosti za to je kar veliko. Izkoristili pa jih bodo lahko le s sposobnim in odgovornim javnim zdravstvenim managementom. Niè ne bo narobe, èe bomo te cilje dosegali tudi s krepitvijo dobro nadzorovane (!) zasebne zdravstvene dejavnosti in veèjimi zasebnimi vlaganji (kjer so prièakovani dobièki povsem legitimni!). Verjetno bo še najveè težav s kakovostnim in uèinkovitim javnim nadzorom v zdravstvu. Nosilci zdravstvene politike bodo morali pravilno usmerjati razvoj zdravstvenega sistema in odnose v njem ter skupaj z nadzornimi organi države sproti reševati številne stranpoti v njegovem delovanju: nepotrebne èakalne dobe, preplaèevanje in korupcijo pri javnih naroèilih, nezakonito zasebno zdravstveno dejavnost v javni zdravstveni službi, èudaške oblike organiziranja zasebne zdravstvene in zavarovalne dejavnosti, pojavljanje ekonomskih (ne strokovnih!) elit v zdravstvu, izkorišèanje stisk bolnikov zaradi ekonomskih koristi izvajalcev ipd.
Èe se bo gibanje pridružilo omenjenim prizadevanjem, potem je izbralo pravo poslanstvo in prave cilje delovanja. Za podporo doseganju takšnih ciljev se splaèa zbirati podpise. Poznamo namreè tudi civilna gibanja, ki se rada pojavljajo v predvolilnih obdobjih. So polna prilizovanja volivcem, velikih in všeènih besed in obljub, ki pa jim sledijo majhna dejanja. Uvršèamo jih v »civilna trobila« doloèene ideološke usmeritve ali celo konkretne politiène stranke. Skoraj preprièan sem, da obravnavano gibanje ne bo takšno.
dr. Marjan Èesen, Kranj
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Ned Jul 23, 2006 06:51    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Iz spletne strani Kemofarmacija:

Andrej Bruèan zavraèa oèitke Gibanja za ohranitev javnega zdravstva…..

Objavljeno: 14.07.06

Poudarki iz pogovora ministra v Primorskih novicah. Citiramo:

»Gibanje za ohranitev javnega zdravstva – strinjam se z naslovom. Preprièan sem, da je treba ohraniti javno zdravstvo na visoki ravni oziroma jo še zvišati. Naše delovanje ni naravnano v nasprotno smer. Tudi zasebništvo, ki ga uvajamo, je skladno z veljavno zakonodajo, je v okviru javnega zdravstva. Zasebništvo ni prav niè ohromilo oziroma spremenilo ravni javnega zdravstva.

Nasprotno, menim, da se je ta raven celo zvišala. Želimo ohraniti javno zdravstvo, vendar v sklopu konkurence med državnim in zasebnim, kar lahko obrodi dobre izide.

Glede zasebništva je treba poudariti, da ankete in raziskave v svetu dokazujejo, da gre za uèinkovitejši sistem. Vse države EU imajo na primarni ravni zasebni javni sektor, za kar se zavzemamo tudi mi. Vendar naj poudarim, da v sklopu javnega sektorja.

S predlogom, da bi podeljevali koncesije le tam, kjer javni zavodi ne morejo zadovoljiti potreb prebivalstva po zdravstveni oskrbi, se ministrstvo ne strinja. Skladno z novo zakonodajo bo potekalo podeljevanje koncesij na podlagi javnega razpisa, zanje se bodo lahko potegovali razlièni interesenti. Zbirali bodo ponudnike, ki bodo za enako ceno zagotavljali boljšo ponudbo. Ta zakon je v pripravi in bo kmalu v parlamentarni proceduri in v razpravi. Sprejeli naj bi ga ob koncu leta. Zakon bo med drugim izenaèil vlogo zasebnikov in zdravstvenih domov na primarni ravni in uzakonil mrežo dejavnosti na primarni ravni.

Nadzor zasebnikov je tak kot nadzor državnih zavodov, ni pa dober in ga bo treba poostriti. Za strokovni nadzor je ministrstvo letos že namenilo veè denarja kot v preteklosti.

Menedžment bo treba vzeti pod drobnogled. Vsi imamo enak cilj - ohraniti javno zdravstvo. Treba pa je sklepati kompromise - ne v prid zasebnega, temvec v prid javnega. Sprejemljiv je le sistem zasebno-javno osnovno zdravstvo v javnih okvirih, z javnim denarjem in na naèin, ki bo privarèeval veliko denarja in nudil boljšo kakovost.«

Vir: Primorske novice, 12. 7. 2006


Nazadnje urejal/a Slavica Pet Avg 04, 2006 05:51; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Pet Avg 04, 2006 05:51    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Dnevnik: 2. 8. 2006

"Odpiranje vrat korupciji v zdravstvu"

Takšni so prvi komentarji nedavno pripravljenega delovnega osnutka zakona o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti
sreda, 02.08.2006
Tekst: Majda Hostnik

LJUBLJANA - Ministrstvo za zdravje bo predvidoma v zaèetku septembra dalo v javno obravnavo osnutek zakona o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti.


Za komentar o osnutku zakona, katerega finanène posledice na ministrstvu še preuèujejo, smo prosili strokovnjakinjo za zdravstvo in zavarovalništvo mag. Julijano Bizjak Mlakar. Povedala nam je, da bo minister Bruèan s tem zakonom, èe ga bo uveljavil, ustregel zasebnemu kapitalu in interesom po veèjem dobièku na raèun zdravja ljudi ter še bolj na široko odprl vrata korupciji v zdravstvu.

Javna razprava bo razkrila, ali je osnutek zakona pravi adut v rokah ministra Bruèana ali pa je bila upravièena bojazen tistih strokovnjakov, ki so preprièani, da to pomeni le poceni razprodajo zdravstvenih domov in bolnišnic ter brezkompromisen vstop gospodarstva na podroèje zdravstvenih storitev.

Iz delovne verzije osnutka besedila zakona lahko sklepamo, da se osnutek naslanja na zakon o koncesijah v gospodarstvu, saj v mnogih delih uporablja gospodarsko terminologijo. Tako osnutek govori o proizvodu in ne o storitvah za ljudi. V gradivu niso loèili koncesij storitev in gradenj, iz èesar je mogoèe sklepati, da bodo imeli prednost bogati koncesionarji, zdravniki pa bodo le v službi njihovega kapitala. V delovnem gradivu tudi ni razbrati, da bi se zasebništvo uvedlo le v primeru, kadar ne bi mogli zagotoviti javne službe. Prav gotovo bodo v javni razpravi odmevale besede na raèun 42. in 43. èlena, ki predvidevata financiranje iz drugih oblik zdravstvenega zavarovanja. Poznavalci sklepajo, da bodo lahko koncesionarji v nekaterih primerih prosto postavljali cene.

Za komentar o osnutku zakona, katerega finanène posledice na ministrstvu še preuèujejo, smo prosili strokovnjakinjo za zdravstvo in zavarovalništvo mag. Julijano Bizjak Mlakar. Povedala nam je, da bo minister Bruèan s tem zakonom, èe ga bo uveljavil, ustregel zasebnemu kapitalu in interesom po veèjem dobièku na raèun zdravja ljudi ter še bolj na široko odprl vrata korupciji v zdravstvu.

Dodaja, da je zdravstvo "pri nas po vseh anketah o korupciji žal že zdaj na prvem mestu. Namesto zdravljenja ljudi bomo z javnimi sredstvi financirali dobièek zasebnikov. Temu bodo sledili oslabitev in poslabšanje javnega zdravstva ter seveda slabše zdravje ljudi. Minister Bruèan s svojim delom torej ne sledi javnemu interesu, ki je izboljšanje zdravja ljudi."

Nekaj doloèil iz osnutka zakona o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti:
Koncendent za koncesijo za javno zdravstveno službo je država.

Postopek podelitve koncesije vodi ministrstvo.

Koncesija se sklene za doloèen èas, ki ni krajši od 5 in ne daljši od 50 let.

Sklep o objavi javnega razpisa, ki se lahko nanaša na eno ali veè koncesij, sprejme minister.

Èe tako zahteva obseg potrebnih vlaganj za izvajanje koncesije, mora kandidat za pridobitev koncesije izkazati tudi potrebno ekonomsko-finanèno sposobnost.

Veè oseb lahko predloži skupno vlogo za podelitev koncesije, èe ni v koncesijskem aktu drugaèe doloèeno. V primeru skupne vloge sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni vlogi.

Stranka ne more sprožiti upravnega spora zaradi molka organa.

Èe koncesija predstavlja tudi koncesijo gradnje, lahko pridobi koncesionar na nepremièninah v lasti koncendenta, na katerih bo zgradil objekte ali naprave koncesije, za èas trajanja koncesije tudi stavbno pravico, kolikor je nujno potrebno izvajanje koncesijske pogodbe.

Višina nadomestila ob prenehanju koncesijskega razmerja se uredi s koncesijsko pogodbo, pri èemer se ne uporabljajo pravila zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, o posledicah prenehanja stavbne pravice.

Zdravstvene storitve v okviru javne zdravstvene službe, ki je predmet koncesije, se financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih po koncesijski pogodbi zagotavlja ZZZS, in iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Naèin in pogoje financiranja ter cene teh zdravstvenih storitev oblikuje koncesionar prosto, upoštevaje pogodbe, ki jih sklene glede financiranja teh storitev.

Svobodni zdravnik specialist lahko sklene eno ali veè pogodb o opravljanju zdravniške službe z izvajalci zdravstvenih storitev, pri èemer pogodbeni stranki nista omejeni s pravili o delovnem èasu, odmorih ter poèitkih, ki veljajo za zdravnike po zakonu, ki ureja zdravniško službo
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Pet Avg 18, 2006 20:48    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Nedeljski dnevnik: 20.avgust 2006
NEDELJSKI DNEVNIK JE TRAGEDIJO V BOHINJU NAPOVEDAL, ŽAL SE JE RES ZGODILA
Naj ministra v Bohinju pièi gad!
Minister za zdravje Andrej Bruèan je obljubil težave krajev brez dežurnih zdravnikov rešiti
sreda, 16.08.2006 10:45
Tekst: Ciril Brajer

BOHINJ - Da minister Bruèan pod krinko uèinkovitosti tlakuje pot zasebnemu zdravstvu, smo že nekajkrat pisali. Pred posledicami takšnega poèetja so nas svarile medicinske sestre, njihovi sindikati, zdaj že lahko preštevamo žrtve. Daljnovidni zavarovalniški menedžerji so prvi zaslutili, da bodo naše bolnišnice prej ali slej naprodaj, zdravstveni domovi se tako ali tako vse bolj brezupno borijo za obstoj, žal zaradi vsega tega ljudje umirajo. Prejšnji teden je v Bohinju med plavanjem omagal ruski turist. Oživljanje ni zaleglo, saj je moral predolgo èakati na dežurnega zdravnika. Ta je moral priti z Bleda, saj ga v Bohinju nimajo.

Letos pozimi smo objavili mnenje s spletnega foruma: »Mandatar Janez Janša je predlagal za ministra za zdravje Andreja Bruèana, razvpitega po tem, da bi razsul še tisto malo socialnega zdravstvenega sistema, kar ga je ostalo. Privatizira ga prav v èasu, ko zdravnikov vsepovsod primanjkuje in bodo ljudje zato kmalu zaèeli umirati.«

Kako preroška je bila ta trditev, nam je potrdil kolega Miran Šubic v Direktu. Pisal je, kako je prejšnji teden umrl ruski turist. Komaj 44 let je štel, žena ga je rešila iz vode, ga oživljala, a brez pravoèasne zdravniške pomoèi zaman. Žal smo nekaj takega v Nedeljcu napovedali že pozimi. Slišali smo, da v Bohinju otrok v nedeljo ali na praznik niti na smuèanje ne pušèajo radi. Skrbnim staršem je najbolj všeè, da so otroèièi te dni lepo doma, na varnem za toplo peèjo in s skodelico vroèega planinskega èaja v roèicah. Kdor bo namreè v nedeljo ali na praznièni dan v Bohinju zbolel ali se poškodoval, bo ostal brez zdravnika. Zaman bo trkal na zaklenjena vrata zdravstvenega doma, nebogljen spraševal domaèine in nejeverno poslušal napotke, naj odkrevsa kar na Bled. No, zdaj je poletje. Jezero in Sava sta polna kopalcev, ljudje lezejo v gore, plezajo, drvijo s kajaki po brzicah, z gorskimi kolesi vsepovsod, jezdijo konje, skaèejo s padali, letijo z zmaji ...

(Veè v tiskani izdaji Nedeljskega)
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sre Sep 13, 2006 21:01    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo:
Gibanje za ohranitev javnega zdravstva
Proti razdiranju javnega zdravstva v korist elit
Zbrali 17 tisoè podpisov in oèitali Bruèanu, da želi komercializirati zdravstvo – Keber ostro proti vsebini zakona o koncesijah
Èet 14.09.2006
Ljubljana – »Sedanja zdravstvena oblast pospešeno pripravlja vrsto sprememb v zdravstvenem sistemu, ki kažejo, da bo prihodnost za bolnika odvisna od debeline denarnice,« je dejala Nevenka Lekše na vèerajšnji tiskovni konferenci gibanja za ohranitev javnega zdravstva. Od konca junija do danes je gibanje, ki ga je ustanovilo nekaj znanih Slovencev (med njimi dr. Jože Mencinger, dr. Spomenka Hribar, dr. Niko Toš in dr. Dušan Keber), zbralo 17 tisoè podpisov (naèrtovali so jih 100 tisoè), tudi podpis nekdanjega predsednika Milana Kuèana.
»Javni zdravstveni sistem je ogrožen zaradi privatizacije in komercializacije zdravstva, ki ju oblast pospešeno izvaja. Cilj zdravstvenega sistema mora biti izboljšanje zdravja, ne pa dobièki,« je predstavila soglasno stališèe odbora gibanja Julijana Bizjak Mlakar. »Uporabili bomo vsa demokratièna sredstva, da ustavimo oblast v nameri, da bi zaradi interesov posameznikov še naprej razdirala javno zdravstvo v korist elit. Nasprotovali bomo vsem zakonom, ki bodo zmanjšali solidarnost in praviènost.«
Oster odziv èlanov gibanja sta spodbudila predvsem zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki je bil julija v prvi parlamentarni obravnavi, in osnutek zakona o koncesijah v zdravstvu, ki ga namerava ministrstvo šele predstaviti javnosti. »Zakon o javno-zasebnem partnerstvu omogoèa privatizacijo in komercializacijo vseh družbenih dejavnosti, torej poleg zdravstva tudi socialno varnost in šolstvo,« je dejala Bizjak Mlakarjeva. Zakona bosta po njenem odprla vrata nenadzorovanemu pretoku javnega denarja v zasebne roke.
Ministru je oèitala predvsem, da ne varuje dovolj javnega interesa, omogoèa divjo privatizacijo in zavaja glede uèinkov komercializacije zdravstva. Ta bo prinesla predvsem podražitev zdravstva. »Skupaj z dejstvom, da se osnovne zdravstvene pravice pri spreminjanju pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja že zdaj zmanjšujejo, da je delež doplaèil èedalje veèji in da se odpravljajo zdravstvene olajšave v davèni zakonodaji, bodo naèrtovani ukrepi zdravstvene oblasti prinesli predvsem veèjo razslojenost prebivalstva. Najbolj bodo prizadeti bolni, poškodovani in starejši,« je napovedala.
Nevenka Lekše pa je omenila naglico ministra za zdravje pri podeljevanju koncesij, ki ni v skladu z evropsko zakonodajo, predvideni prenos pravice podeljevanja koncesij z županov na ministrstvo pa je po njenem napad države na ustavo, saj gre za jemanje temeljnih pristojnosti lokalnim skupnostim. Anka Tominšek iz zveze upokojencev se je izrekla proti zapiranju zdravstvenih domov, ki jih je zgradila zdajšnja starejša generacija in poudarila, da gre pri podeljevanju koncesij in s tem privatizaciji zdravstva za prelomno zgodovinsko odloèitev, iz katere ni vrnitve.
Do osnutka zakona o koncesijah, ki ga je pripravilo ministrstvo, je bil zelo kritièen tudi dr. Dušan Keber, nekdanji zdravstveni minister: »Odpira enosmerno pot iz javnega v zasebno izvajanje. Poti nazaj ne predvideva, kar je grozljivo.« Dejal je, da ni nobene analize niti regulacije, kako bo javna zdravstvena mreža po podelitvi koncesij delovala, prav tako ni predvideno, kdo bo organiziral 24-urno zdravstveno službo in kdo preventivne dejavnosti. Osnutek zakona popolnoma ruši sedanji sistem financiranja, saj naj ne bi bilo veè glavarine, ampak nakazuje plaèevanje po storitvah, legitimira plaèevanje dodatnih storitev v ambulantah zasebnikov, zdravniški zbornici pa daje izkljuèno pravico oblikovanja cen za svobodne zdravnike specialiste na sekundarni ravni, je našteval Keber. »Osnutek zakona je diletantski, je sramota za njegove pisce,« je sklenil.
Milena Zupaniè
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Pet Sep 22, 2006 21:10    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Sobotna priloga - Sobota, 23.09.2006 Poštni predal 29
Proti razdiranju javnega zdravstva v korist elit
DEMÅ AR Marko, Sob 23.09.2006

Delo, 14. septembra
Nikoli nisem trdil, da je naše zdravstvo tako popolno, da ne potrebuje nobene spremembe (beri: izboljšave). Toda to, kar se v zadnjih tednih (ob le približno napovedanih drugaènostih ali novostih) dogaja, je daleè od potrebne treznosti, ki bi jo prièakoval v glavah tistih, ki se spušèajo v razprave. Predvsem ne morem mimo strahu, ki ga nekateri vcepljajo ljudem z napovedjo »divje privatizacije« v zdravstvu, pri èemer strpajo v isti koš vse, kar ni sedanji zdravstveni dom ali državna zdravstvena ustanova. Torej tudi zdravnike zasebnike, ki imajo koncesijo in so del javne zdravstvene službe. Da bi razpršil vso meglo, ki jo spušèajo, naj povem, kako je taka »divja privatizacija« potekala v mojem primeru.
Potem, ko sem na Zdravniški zbornici opravil teèaj za zdravnike, ki želijo na pot zasebništva in odpovedal službo v državni zdravstveni ustanovi, sem leta 1992 od Ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo dobil koncesijsko pogodbo. Predpogoj zanjo pa je bil vpis v register zasebnih zdravnikov in izkušnje na specialistiènem podroèju. Nato je sledil naslednji korak moje »divje privatizacije«: najem prostorov, nakup aparatur, vse brez sodelovanja državnega denarja. (Tu ne omenjam neprilik, ki so mi jih nakopali tisti, ki bi bili takrat prav gotovo èlani gibanja za ohranitev javnega zdravstva, èe bi to že obstojalo). Potem so sledila pogajanja z Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in vzpostavitev pogodbenega razmerja z njim, kar je pomenilo, da postajam (kot zdravnik zasebnik) del javnega zdravstva in da za pregled pri meni velja ravno tako napotnica osebnega zdravnika ali specialista, kot ta velja v kateri koli državni zdravstveni ustanovi. Brez doplaèevanja, se razume! To se mi zdi posebej pomembno povedati, kajti na tej toèki vidim najveè sprenevedanja in zavajanja tistih, ki svarijo pred zasebništvom v zdravstvu. Ker je zaèetek mojega dela sovpadel z uvajanjem raèunalništva v zdravstvene ustanove,sem tako od ZZZS »divje sprivatiziral« tudi raèunalnik in tiskalnik za takratnih 3000 DEM, medtem ko so jih državne ustanove dobile zastonj. Partnerski odnos z ZZZS obnavljam iz leta v leto, pri èemer mi Zavod opredeli ceno in število pregledov. Za njihovo preseganje ni plaèila! S strani ZZZS sem v tem èasu imel tri finanène kontrole, kar sprejemam kot samo po sebi umevno. Posodabljanje medicinske opreme je moja skrb in finanèno breme, za moj ultrazvoèni aparat ni donatorjev, so le banke s svojimi kreditnimi pogoji. Po navedenem bi rad vedel, ali gibanje za ohranitev javnega zdravstva vidi v opisanem »divjo privatizacijo« , ki jo je potrebno zatreti? Èe jo, potem je bolje, da se preimenuje v (predlagam delovni naslov) gibanje za ohranjanje monopola zdravstvenih domov. V kolikor pa stvar pogledam z druge plati, izgleda takole: ker sem v javnem zdravstvu tudi jaz, je to gibanje torej tudi za ohranitev zasebnega dela v zdravstvu!! Povejte vendar, kaj hoèete in ne pitajte ljudi z izmišljenimi problemi, ko pa imajo že svojih dovolj! In recite na glas: za pregled z napotnico pri zasebniku ni in ne bo potrebno plaèati!
V izogib oèitkom o nepoznavanju »širine problematike« naj povem, da se je dobro zavedam, a o tem ob drugi priliki. Upati je, da se je tudi vodilni èlani gibanja. Zato prièakujem, da bodo usmerili svoja prizadevanja na druge težave, ki terjajo veè intelektualnega prizadevanja, kot le demagoško nasprotovanje zasebnemu delu zdravnikov.
Prim. Marko Demšar, dr. med., Ljubljana
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Pon Sep 25, 2006 05:56    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Ponedeljek, 25.09.2006
Dogodki dneva

...LDS pospešeno pripravlja interpelacije. Poslanka Cveta Zalokar Oražem je za LDS pripravila prvo interpelacijo; doživel naj bi jo minister za zdravje Andrej Bruèan. LDS naj bi Bruèanu za zdaj oèitala oèitala divjo privatizacijo in podpiranje klientelizma v zdravstvu, povzroèanje škode bolnikom, povzroèitev veèstomilijonske škode zdravstvu in javnim financam ter nespoštovanje zakonodaje. Bruèan je izjavil, da so oèitki, èe sodi po tistem, kar je lahko slišal iz medijev, neupravièeni in jih je mogoèe ovreèi, interpelacije se ne boji, med dosežke uvršèa tudi skrajšanje èakalnih dob. ...
Pripravil: Vlado Å lamberger
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Ned Okt 01, 2006 07:05    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Dnevnik
Drugo mnenje
Amerièanka v Sloveniji
sobota, 30.09.2006
Tekst: Dušan Keber

Prejel sem pismo Jean McCollister, Amerièanke, ki v Sloveniji z nekaj prekinitvami živi že dvajset let. Sporoèa mi, da je na internetu odkrila spletno stran Gibanja za ohranitev javnega zdravstva in seznamu podpornikov dodala svoje ime. Svoje pismo zaèenja s stavkom, da je zaskrbljena, ker slovenski javni zdravstveni sistem v sedanjem trenutku ogroža agresivna in nerazumna privatizacija.

Jean (ko sem jo poklical, mi je dovolila, da jo klièem po imenu) je zapisala, da je uporabnica slovenskega zdravstva že skoraj dvajset let, hkrati pa ima kot ameriška državljanka izkušnje tudi z razbitim sistemom v Združenih državah. "Osebno lahko prièam, da je v tem oziru kot v mnogih drugih Slovenija svetlobna leta pred Združenimi državami, in vsak dan posebej sem hvaležna, da imava s hèerko to prednost, da živiva tukaj in ne tam."

Jean je pred nekaj meseci pisala pismo New York Timesu kot odziv na kolumno Nicholasa Kristofa, ki se je v svojem tekstu škandaliziral nad dejstvom, da imajo otroci, ki so rojeni v Združenih državah, manj možnosti, da preživijo prvo leto življenja kot otroci v Sloveniji. Pisma ji niso objavili; za razliko od New York Timesa ji Washington Post objavi vsako njeno pismo ali popravek, ki se dotika Slovenije.

V pismu se je Jean spraševala, zakaj se Kristof ne škandalizira, da Združene države prehitevajo tudi Švedska, Finska in Francija, pa tudi Kuba, Južna Koreja in Makao. Z nemalo bridkega cinizma se je spomnila ovacij ameriške publike, ki jih je doživela v živo ob Clintonovem "uspehu", ko je uvedel zakonsko obveznost delodajalcev z veè kot petdeset zaposlenimi, da omogoèijo svojim delavkam ob rojstvu otroka do dvanajst tednov dopusta - seveda neplaèanega. "Žal mi je bilo za moje ameriške vrstnice, ki ustanavljajo družine in rojevajo otroke v tako zaostali in nerazviti državi, in bila sem hvaležna za sreèo ali dobro odloèitev, da sem rodila v deželi, kot je Slovenija, kjer sistem javnega zavarovanja pokriva vse družinske zdravstvene stroške in mi je omogoèil leto dni plaèanega porodniškega dopusta."

Kristof v svoji kolumni sicer bežno navrže, da je on osebno preprièan, da Amerika potrebuje univerzalno zdravstveno zavarovanje, ki bi ga izvajal en sam javni plaènik, ampak kaj, ko pa to ta èas ni politièno izvedljivo. Ta lakonièna ugotovitev je Jean še posebno ujezila. Sprašuje se, zakaj javni zdravstveni sistem, ki ga svojim državljanom zagotavljajo vse druge razvite države sveta in tudi veèina držav v razvoju, v ZDA ni politièno izvedljiv. Veèina Amerièanov podpira uvedbo takega sistem (moja opomba: veè kot 70 odstotkov), prav tako pa tudi mnogi zdravstveni delavci, saj daje javni sistem boljše rezultate ob nižjih stroških. "Èe s politièno neizvedljivostjo gospod Kristof namiguje, da so odloèitve izvoljenih predstavnikov ameriškega ljudstva v Washingtonu bolj odvisne od pritiskov lobistov in politiènih donatorjev, ki žanjejo profite v sedanjem neuèinkovitem sistemu, kot od potreb njihovih volilcev in izsledkov neodvisnih raziskav, zakaj tega enostavno ne pove?"

In nato zakljuèek pisma: "Gospod Kristof lahko mirno poèiva, saj bodo slovenski zdravstveni izidi kmalu vsaj tako slabi kot v Združenih državah: sedanja slovenska vlada in njeni (v Ameriki izuèeni) neoliberalni ekonomski svetovalci so odloèeni, da privatizirajo veèino slovenskega gospodarstva pa tudi zdravstveni sektor, s èimer bodo zagotovili, da bo tudi v Sloveniji zasebni pohlep premagal javni interes - prav tako kot v Združenih državah."

Jean je prevajalka in živi v odmaknjeni vasi v severovzhodni Sloveniji. Poznam jo od vèeraj, v pogovoru nisem imel vtisa, da goji zamere do svoje izvorne domovine ali da nekritièno opeva novo; iz njenih logiènih in utemeljenih misli sem zakljuèil, da gre za prvovrstno intelektualko. V našem zdravstvu ji ni všeè prav vse; tudi sama je naletela na gneèo v èakalnicah in navelièane in neprijazne obraze, ampak ne glede na to, da na to reagira z nejevoljo, zna razumeti ljudi, ki morajo biti na voljo vsak dan štiriindvajset ur in država ne zna odpraviti vsaj najbolj štrleèih sistemskih slabosti, ki prepreèujejo, da sistem ne bi deloval še bolje. Ni rešitev, da to zamenjuješ s sistemom, ki je mnogo slabši.

Zakaj pišem o pogledih ameriške prevajalke v Sloveniji, ki je kljub vsej lucidnosti zgolj posameznica in ji lahko vsakdo oèita, da ni strokovnjakinja za to podroèje ter da gleda na zdravstvo dveh držav subjektivno, ko pa celo številne študije, ki potrjujejo neuèinkovitost privatnega zdravstva, in svarila tujih zdravstvenih ekonomistov pri nas ne padejo na plodna tla? Zato, ker živimo v državi, kjer politiki z leve in desne gojijo kult krivde za grehe preteklosti in so tako preplašeni, da bi jih kdo povezoval z nekdanjim levo obarvanim totalitarizmom, da so pri podpiranju ideolgije profita in ukinjanju socialne države pripravljeni prekositi svoje najbolj zadrte zahodne uèitelje. Celo najbolj levim med njimi se zdi najbolj vplivni in najbolj citirani živeèi intelektualec Noam Chomsky preveè levièarski, da bi se lahko zgledovali pri njegovih idejah. Zato, ker se nelagodje pred vsem, kar bi bilo lahko razglašeno kot levo, širi ob sedanjem pritisku konservativizma tudi na druge državljane, ki zaèenjajo razmišljati, ali nemara tudi naš javni zdravstveni sistem ni še en velik greh prejšnjega sistema. Pa tudi zato, ker z zdravstvom marsikdaj upravièeno niso zadovoljni, ne vedo pa, da so državljani drugod po svetu zadovoljni še manj. Mnenja ljudi, ki so izkusili zdravstveni sistem v veè državah, so prav zato dragocena. Jean ni edina; vedno veè tujih državljanov živi pri nas. Vprašajte jih.

Jean zdravstva ne potrebuje pogosto, vendar ima dober obèutek, da je tu, ko ga bo potrebovala; to ji daje obèutek varnosti. Pametni državi bi javno zdravstvo moralo predstavljati enega glavnih vzvodov pri skrbi za obèutek povezanosti in soodvisnosti njenih državljanov, kar pod moderno oznako socialna kohezija politiki nenehno premetavajo po ustih. Njena hèi je doživela prometno nesreèo; hvala bogu, pravi, da se je to - èe se je že imelo zgoditi - zgodilo v Sloveniji in ne v Ameriki. "Naj Bog prepreèi, da bi katerikoli tukajšnji politik Slovenijo prisilil, da bi postala bolj podobna Ameriki. Osebno mislim, da bi bilo bolje, da bi Amerièani prišli sem in se od Slovencev uèili, kako se dela prav."

Tako slabo kot v ZDA
Jean meni, da bodo slovenski zdravstveni izidi kmalu vsaj tako slabi kot v Združenih državah: sedanja slovenska vlada in njeni neoliberalni ekonomski svetovalci so odloèeni, da privatizirajo zdravstveni sektor, s èimer bodo zagotovili, da bo tudi v Sloveniji zasebni pohlep premagal javni interes.
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sre Okt 04, 2006 20:39    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Èetrtek, 05.10.2006,
Zasebno opravljanje javne zdravstvene službe
Pospešeno podeljevanje koncesij v zdravstvu
Letos podelili že 125 koncesij, 81 jih še èaka Tiste, podeljene brez javnega razpisa, naj ne bi bile zakonite
Èet 05.10.2006
Ljubljana – Letos so v zdravstvu podelili 125 koncesij zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcev v osnovnem zdravstvu in na sekundarni ravni. Veèina od njih – 103 – je podpisala pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), veljati pa so zaèele 1. oktobra. Na mizi ministra Andreja Bruèana pa èaka še 81 vlog za podelitev koncesij, ki jih namerava ministrstvo rešiti do novembra, smo izvedeli na ministrstvu. Takrat bo namreè ZZZS na pobudo ministrstva objavil še en, letos že drugi razpis za nove zasebne pogodbene partnerje v letu 2006.
Kdo vse je odšel letos med zasebnike koncesionarje? Najveè je zdravnikov (74), med njimi kar 22 zobozdravnikov. Veèina jih dela v osnovnem zdravstvu, manjši del v sekundarnem. Patronažnih sester, fizioterapevtov in medicinskih sester, ki so se odloèili oditi z javnim denarjem v zasebno prakso, je 29. V skupni vrednosti gre za približno 2,2 milijarde tolarjev iz javne zdravstvene blagajne, vrednost posameznih pogodb pa se giblje od 7,1 milijona (patronaža), 23,6 milijona (splošni zdravniki) do 42,5 milijona tolarjev (ortodont). Vendar pa nekatere pogodbe pomembno presegajo te zneske. Najvišja pogodba, za 127 milijonov tolarjev, je bila sklenjena s podjetjem Comett domovi, d. o. o., Pegazov dom v Rogaški Slatini, ki se ukvarja z zdravstveno nego. Druga najvišja pogodba v znesku skoraj 80 milijonov tolarjev je bila sklenjena z Dispanzerjem za zdravljenje otrok in mladine, d. o. o., iz Žalca. Po velikosti tretji najveèji pogodbeni partner pa je Zavod svete Tereze na Vidmu, ki se bo prav tako kot Comett ukvarjal z zdravstveno nego, in sicer za 67 milijonov tolarjev na letni ravni.
V luèi izreka evropske komisije in generalne pravobranilke evropskega sodišèa, da mora biti vsako javno naroèilo, torej tudi koncesija, izpeljano z javnim razpisom, smo se pozanimali, ali so bili za naštete nove koncesionarje objavljeni javni razpisi. Za 14 koncesij na sekundarni ravni, na kateri koncesije podeljuje ministrstvo, ni bilo razpisa. Obèine, ki podeljujejo koncesije v osnovnem zdravstvu (soglasje na tako izdane koncesije da minister), pa so ravnale zelo razlièno. Od petih veèjih, ki smo jih poklicali, so imele razpis samo tri, in sicer Celje (sedem novih koncesij), Nova Gorica (4) in Maribor (tu ni uspel), v Novem mestu (13) in Slovenski Bistrici (pet novih koncesij) pa ne. Prav tako so bile brez razpisa v veèini podeljene koncesije v malih obèinah, na primer v Pesnici, Kungoti, Dupleku, Raèah in Framu.
Gibanje za ohranitev javnega zdravstva je takšno dodeljevanje koncesij (brez javnega razpisa), kakršno se je zgodilo v Novem mestu, ocenilo za divjo privatizacijo in kršitev pravnega reda v EU. Zakaj? »Predpisi EU doloèajo, da je za vse storitve, ki so javnega pomena in so plaèane iz javnega denarja, potreben javni razpis. Oprli smo se na mnenje evropske komisije in generalne pravobranilke evropskega sodišèa,« je vèeraj za Delo pojasnila Nevenka Lekše, èlanica gibanja za ohranitev javnega zdravstva.
Milena Zupaniè
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Tor Okt 10, 2006 06:32    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo: 10. 10. 2006
Opozicija
Javni zdravstveni sistem pred razpadom?
STA/U.È., Pon 09.10.2006, 18:45

Generalna sekretarka LDS Meta Vesel Valentinèiè: V LDS naèeloma ne nasprotujejo privatizaciji zdravstva, toda politika ministra za zdravje Andreja Bruèana na tem podroèju kaže na "divjo privatizacijo", ki s podeljevanjem koncesij poteka brez strategije, analiz prednosti in slabosti ter brez dialoga z državljani in veliko veèino zdravstvenih delavcev. Generalna sekretarka LDS Meta Vesel Valentinèiè je na današnji novinarski konferenci Bruèanovo politiko kritizirala na primeru slovenjebistriškega zdravstvenega doma.

Po njenih besedah je v domu zaposlena le še petina zdravnikov, ostalo delo pa so prevzeli koncesionarji. Toda slednji na primer ne zagotavljajo dovolj dežurstev, tako da dežurstva splošne prakse opravljajo ginekologi, je dejala Veselova in dodala, da sedaj zdravstveni dom nima veè preventivnih programov. Poudarila je, da je bil dom še nedavno vzorèen primer zdravstvene ustanove, ki je imela odlièno razvito preventivno dejavnost in je prejela certifikat kakovosti ISO 9001/2000, in sicer za celotno dejavnost doma.

Preprièana je, da s privatizacijo, kot se je izvedla v slovenjebistriškem zdravstvenem domu, ni veè zagotovljena celovita zdravstvena varnost prebivalstva. Generalna sekretarka najveèje opozicijske stranke je tudi opozorila, da raèunsko sodišèe ne opravlja nadzora nad koncesionarji in porabo njihovih sredstev, èeprav so del javne zdravstvene mreže.

Poslanec in kandidat LDS za mariborskega župana Milan Petek je dejal, da razmere v mariborskem zdravstvenem domu niso tako kritiène kot v Slovenski Bistrici, bi se pa lahko ob podobni politiki podeljevanja koncesij hitro poslabšale. Po njegovem mnenju se lahko zgodi, da bo v slovenskem zdravstvenem sistemu, ki glede na mednarodne primerjave deluje dobro, prevladala želja po dobièku ter da koncesionarji ne bodo imeli zaposlenega ustreznega kadra in ne bodo dovolj vlagali v izobraževanje.

Na novinarsko vprašanje o interpelaciji zoper Bruèana je dejal, da imajo zanjo "obilo materiala", ni pa mogel govoriti o tem, kdaj bi bila lahko vložena. Bruèan je med najresnejšimi kandidati za interpelacijo, o njeni vložitvi pa bo odloèala poslanska skupina.

Bruèan zavraèa oèitke

Pri podeljevanju koncesij v zdravstvu gre za javno zdravstveno oskrbo, ki jo lahko opravljajo tudi zasebniki, in ne za uvajanje samoplaèništva. Storitve se bodo namreè še naprej financirale iz javnih sredstev. Podeljevanje koncesij tudi ni divja privatizacija zdravstva, kot to skušajo prikazati nekateri, so v odzivu na oèitke LDS zapisali na ministrstvu za zdravje.

Ministrstvo za zdravje je s podeljevanjem koncesij razširilo mrežo javne zdravstvene službe, poveèalo dostopnost do storitev in skrajšalo nekatere èakalne dobe, obenem pa je pri podeljevanju koncesij upoštevalo doloèila veljavnega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je veljal zadnjih 14 let, je zapisano v sporoèilu za javnost ministrstva.

Poudarjajo, da v tem mandatu ni bilo podeljenih bistveno veè koncesij kot v zadnjih 14 letih, "pa tudi niè pretresljivega se lansko leto in letos ne bo zgodilo, da bi lahko govorili o divji privatizaciji".

Kot še piše v sporoèilu za javnost, gre za pospeševanje javno-zasebnega partnerstva na podroèju zdravstva, ki v tujini predstavljajo tudi do 70 odstotkov vseh javno-zasebnih partnerstev in so zelo pomembna, poudarjajo na ministrstvu, kjer menijo, da taka partnerstva za zdravstvo predstavljajo svež kapital ter vlaganja v prostore in opremo, hkrati pa privedejo do bolj uèinkovitega in smotrnega poslovanja.

Glede oèitkov o neizvajanju dežurstev s strani zdravnikov koncesionarjev, ki jih je LDS navedla na primeru zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, na ministrstvu pojasnjujejo, da imajo koncesionarji v pogodbah tudi doloèbo o dolžnosti izvajanja dežurstev. V praksi pa sta za uresnièevanje te obveze odgovorna direktor zdravstvenega doma in župan, pojasnjujejo. Èe torej prihaja do kršitev pogodbe, so na voljo tudi ustrezne sankcije, poudarjajo.

"Koncesije na primarni ravni podeljuje obèina, ministrstvo pa daje le soglasje, kar pomeni, da se strinja s postopnim prehodom na koncesijski naèin dela na primarni ravni, pri èemer pa je za to nujna predhodna odloèitev obèine," še poudarjajo na ministrstvu.

Poleg tega na ministrstvu še poudarjajo, da "v nasprotju s trditvami predstavnikov LDS koncesije predstavljajo rešitev za bolj ruralne kraje, kjer obstaja pomanjkanje zdravnikov. V veèjih mestih se te pravzaprav ne podeljujejo, v manjših krajih pa podeljevanje koncesij lahko pomeni dolgoroèno reševanje problematike pomanjkanja zdravnikov".

Na ministrstvu se strinjajo, da je potrebno okrepiti nadzor tako pri javnih zavodih kot pri koncesionarjih, vendar se po njihovem mnenju s podeljevanjem koncesij nadzor ne izgublja, saj ta s koncesijami nima nobene neposredne povezave. "Nadzor nad koncesionarji se izvaja na enak naèin kot pri javni zdravstveni službi, tako v upravnem kot v strokovnem smislu, koncesionarji pa so ravno tako odgovorni za investicije in jih tudi izvajajo," še poudarjajo na ministrstvu. Zavraèajo pa obtožbe, da finanènega nadzora pri koncesionarjih ni, "saj so koncesionarji za sredstva, ki jih dobijo kot javni delavci, finanèno popolnoma odgovorni vsem inšpektorjem".
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Èet Okt 12, 2006 06:23    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo: 12.10.2006
Interpelacija zoper Bruèana
Minister za zdravje: Interpelacija le pridobivanje glasov pred volitvami
http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,163972
Nazaj na vrh
Pokaži sporoèila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi Èasovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski èas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9  Naslednja
Stran 2 od 9

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS