Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Mediji o zasebništvu v zdravstvu
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Okt 14, 2006 20:28    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Sobota, 14.10.2006

Novi val koncesij v zdravstvu?

Cilj: skrajšanje èakalnih dob

Ministrstvo za zdravje bo novembra objavilo še en razpis – Kakšni bodo programi, še ni znano

Ljubljana – Gibanje za ohranitev javnega zdravstva nadaljuje svoje delo, znova se je oglasilo tik po vložitvi interpelacije proti ministru za zdravje Andreju Bruèanu. Ministrstvo kljub obljubam, da bo podeljevanje koncesij, ki je v neskladju s pravno prakso EU, uredilo z bližnjim sprejetjem nove zakonodaje, »še naprej nezakonito podeljuje koncesije na podlagi obstojeèe zakonodaje«, opozarja gibanje. Ker so s 1. oktobrom zaèele veljati pogodbe, ki so jih letos sklenili s 106 novimi izvajalci v skupni vrednosti 2,1 milijarde tolarjev oziroma nekaj manj kot 8,9 milijona evrov, je v tem trenutku vsekakor zanimivo, da bo v zaèetku novembra na pobudo pristojnega ministrstva objavljen še en razpis.
Trenutno še ni jasno, kateri izvajalci in v kolikšnem številu se bodo prijavili na novembrski razpis programov zdravstvenih storitev, ki bo objavljen na podlagi aneksa k splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2006, v sklopu katerega se partnerji v zdravstvu vsako leto dogovorijo o delitvi skupne, vedno preskromne finanène pogaèe. Razpis naj bi v uradnem listu objavili 3. novembra.
Kot pravi Sladjana Jelisavèiè, direktorica podroèja za zdravstveno analitiko in ekonomiko pri ZZZS, na vprašanje, kakšna bo vrednost programov izvajalcev, ki se bodo prijavili na ta razpis, še ni moè odgovoriti. Za zdaj namreè ni znano, kdo se bo prijavil na razpis, niti kateri programi bodo prijavljeni. »Pobudo za dodatni razpis sta partnerjem dala ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica,« pojasnjuje Jelisavèièeva. Zdravniška zbornica je pobudo utemeljila z obrazložitvijo, da posamezni zdravniki niso mogli predložiti odloèbe in pogodbe o koncesiji do datuma, ki je bil predviden s prvim razpisom (26. september), so pa bili pri pridobivanju teh v sklepni fazi. Pobudo so predstavniki zbornice podkrepili tudi z navedbo, da so posamezni zdravniki še usklajevali odpovedne roke delovnega razmerja z javnimi zavodi, ti pa so sovpadali z datumom, predvidenim za zaèetek dela novih zasebnikov po prvem razpisu (1. oktober). Zakon namreè kot pogoj za sklenitev pogodbe z ZZZS doloèa, da v trenutku podpisa pogodbe zasebni izvajalec ne sme biti (veè) v delovnem razmerju v javnem zavodu.
Z vidika ZZZS tudi drugi razpis, ki bo objavljen èez dva tedna, ne pomeni odstopanja od prakse, ki so jo izvajali zadnjih 15 let – prinaša paè veèje število pogodbenih partnerjev. Del programa zdravstvenih storitev se bo tako znova prenesel z javnih zavodov na zasebne izvajalce s koncesijo, ki pa ostanejo sestavni del javne zdravstvene mreže. Programi se, kot so potrdili tudi na ministrstvu za zdravje, poveèujejo v skladu z razpoložljivimi sredstvi, njihov namen pa je nadaljnje skrajševanje èakalnih dob. »Programa skrajševanja èakalnih dob brez teh koncesij sicer ne bo mogoèe v celoti realizirati,« trdijo na ministrstvu za zdravje. V ta namen so v splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2006 opredelili sredstva v višini 800 milijonov tolarjev na letni ravni (400 milijonov tolarjev za osnovno in 400 za sekundarno raven).
Veè o naèrtovanem podeljevanju koncesij v ponedeljkovem Delu.
Diana Zajec
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Ned Okt 15, 2006 21:36    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Ponedeljek, 16.10.2006

Podeljevanje koncesij v zdravstvu

Ministrstvo ima pod lupo Å¡e 81 vlog za koncesij

Ljubljana – Ministrstvo za zdravje je letos dalo 111 soglasij k podelitvi koncesij v osnovnem zdravstvu (za 80 zdravnikov), medtem ko so na sekundarni ravni podelili skupaj 15 koncesij. Zdaj je na ministrstvu v obravnavi še 81 vlog za sekundarno raven zdravljenja, pri èemer še ni jasno, koliko koncesij bo podeljenih, pa tudi podatkov o tem, za katera podroèja specialistiènega zdravljenja bodo odobrene in kakšna bo njihova vrednost, še ni. Dodaten razpis naj bi omogoèil koncesionarjem, da èim prej lahko zaèno izvajati dodatne programe, zaradi katerih so bile mnogim med njimi že odobrene nove oziroma razširjene koncesije.
Na ministrstvu za zdravje pravijo, da dodatni razpis, ki bo objavljen v zaèetku novembra (na novo sklenjene pogodbe pa naj bi veljale od zaèetka decembra), pomeni nadaljevanje prizadevanja za skrajševanje èakalnih dob oziroma za boljšo dostopnost do zdravnika, kajti sicer program za skrajševanje èakalnih dob »brez teh koncesij ne bo v celoti realiziran«. Ker postopki še niso konèani, še ni jasno, za koliko se bo posledièno zmanjšal program v javnih zavodih; na ministrstvu menijo, da ta del ne bo prevladujoè. Veèino programov za podeljene koncesije naj bi namreè financirali iz dodatnih sredstev, ki so še na razpolago v finanènem naèrtu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Na ZZZS pravijo, da bodo programi, ki jih bodo dob ili nekaterih novi koncesionarji, kriti iz dodatnih sredstev – v višini 800 milijonov tolarjev. »V tem primeru gre za širitev mreže javne zdravstvene službe, s èimer bo med drugim zagotovljena boljša dostopnost do zdravstvenih storitev. Programi preostalih koncesionarjev pa se odštevajo od programov javnih zavodov, pri èemer se od javnega zavoda prenašata na koncesionarja tako program kot tudi denar.« Poveèevanje števila koncesionarjev ne vpliva na finanèni naèrt zdravstvene blagajne, zatrjujejo tudi pri ZZZS, saj so možnosti za širitev mreže vnaprej opredeljene tako v finanènem naèrtu zavoda kot v splošnem dogovoru za leto 2006.
Pri tem nas je zanimalo, kako je predvideno nadaljnje širjenje mreže zdravnikov zasebnikov oziroma koncesionarjev, ki še naprej delujejo pod okriljem javnega zdravstva. V javnosti se namreè v zadnjem èasu nizajo opozorila, èeš da gre pri podeljevanju koncesij za nezakonito ravnanje, ki naj bi bilo v nasprotju z javnim interesom. Na ministrstvu zagotavljajo, da je govor o nezakonitosti neutemeljen, in dodajajo, da je zakon o koncesijah v zdravstveni dejavnosti (z njim naj bi odpravili neskladje s pravno prakso EU) pripravljen, prav tako tudi mreža osnovne in sekundarne zdravstvene dejavnosti, podeljevanje koncesij pa se bo v prihodnje izvajalo na temelju razpisov in omenjenih pravnih podlag.
V prejšnjem mandatu je tako, denimo, zaèelo delati 148 novih izvajalcev, lani je bilo podeljenih 99 novih koncesij, letos pa (za zdaj) 111. Minister za zdravje Andrej Bruèan se je tudi odzval na trditve Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, in sicer jih v celoti zavraèa. »V postopku pridobivanja koncesije na ministrstvu je 81 koncesij, pozitivno pa bodo rešene samo tiste, ki bodo izpolnjevale pogoje.« Danes je v Sloveniji 1286 pogodb, sklenjenih z zasebnimi koncesionarji (en koncesionar ima lahko veè razliènih pogodb), kar pomeni 11,6 odstotka javnega zdravstvenega denarja oziroma 33 milijard tolarjev. Delež sredstev za programe zdravstvenih storitev je pri zasebnikih leta 2002 znašal 8,62 odstotka, leta 2003 9,12 odstotka, leta 2004 9,32 odstotka, leta 2005 pa 11,46 odstotka. »Porast v letu 2005 je pretežno posledica poveèanja programa podjetju Medicor, ki mu je soglasje za koncesijo dal prejšnji minister. Medicorju smo leta 2005 program poveèali zaradi skrajševanja èakalnih dob na podroèju koronarografij in operacij na srcu ter s tem bistveno skrajšali èakalne dobe,« pravijo na ministrstvu za zdravje.
Bruèan tudi zatrjuje, da v tem mandatu ni bilo podeljenih veè koncesij, kot so jih v povpreèju podelili v zadnjih 14 letih, »in da se pravzaprav ne dogaja niè pretresljivega, sploh pa ne uvajamo samoplaèništva ali privatizacije v smislu lastništva. Pri koncesijah gre za javno zdravstveno oskrbo, ki jo lahko opravljajo tudi zasebniki.« Z razpisom, ki bo objavljen èez dva tedna, pa ministrstvo za zdravje, kot zagotavlja, razširja mrežo javne zdravstvene službe, poveèuje dostopnost do storitev in skrajšuje nekatere èakalne dobe.
Diana Zajec
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pon Okt 16, 2006 21:28    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Torek, 17.10.2006

Pisma bralcev

Ali smo zdravniki zasebniki res sami lopovi?


Tako bi se moglo razumeti številne javne nastope in komentarje nekaterih hudih nasprotnikov uvajanja zasebništva v zdravstvo v tisku, na radiu in na televiziji. Pri tem prednjaèita Odbor za ohranitev javnega zdravstva (oèitno ne vedo, da smo zdravniki zasebniki koncesionarji del javnega zdravstva) in bivši minister za zdravje prof. dr. Dušan Keber. Predvsem slednji je v svojih izjavah izredno oster. To, da je hud nasprotnik zasebnega dela v zdravstvu, še nekako razumem – paè nimamo vsi enakih interesov in ne razmišljamo enako. Nikakor pa ne morem sprejeti njegovih pavšalnih in neargumentiranih napadov na zdravnike zasebnike. Obtožbe brez vsake osnove se kar vrstijo: da zasebni zdravniki dodatno zaraèunavajo bolnikom delo, ki ga plaèuje ZZZS, da plaèujejo manj davkov in pristojbin, da se izogibajo zdravstvenemu in pokojninskemu prispevku, da ne dežurajo itd.
Resnica je seveda povsem drugaèna. Kot bivši minister za zdravje bi dr. Keber moral vedeti, da je plaèilo za delo zasebnikov doloèeno z vsakoletno pogodbo z ZZZS. Obseg dela, ki ga plaèa ZZZS, je zelo omejen in ga zasebniki praviloma vsako leto presegamo (mesec ali dva delamo zastonj). Dodatno zaraèunavanje bolnikom za delo, ki ga plaèuje zavarovalnica, je po zakonu hud prekršek, za katerega je poleg visoke denarne kazni zagrožen tudi odvzem koncesije. Ob strogi kontroli ZZZS si takega prekrška nihèe ne bi upal tvegati.
Trditev, da zasebni zdravniki ne dežurajo, je daleè od resnice. Praviloma vsi zdravniki zasebniki v osnovnem zdravstvu redno opravljajo dežurno službo. Obtožba, da se zdravniki zasebniki izogibamo plaèevanju prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, je zelo huda in ima lahko neprijetne kazenskopravne posledice.
Še beseda o siromašenju zdravstva. Vsi zasebniki smo vse investicije v opremo in aparature plaèali iz lastnega žepa, niti tolarja nismo dobili od države. Torej nismo trošili denarja davkoplaèevalcev (tako priljubljena floskula politikov). Èe je veliko število laboratorijskih in UZ aparatov, endoskopov, rentgenov in drugih aparatur, ki jih zelo racionalno uporabljamo in vzdržujemo, siromašenje javnega zdravstva, pa naj si gospod dr. Keber odgovori sam.
Povpreèno razumen èlovek bi, preden izreèe doloèeno sodbo oz. obsodbo, poskusil spoznati problematiko z vseh zornih kotov in o njej argumentirano govoriti. Ob tem naj ne bi prizadel osebne integritete in dostojanstva posameznika ali skupine ljudi. To bi še zlasti prièakovali od vplivnega èloveka z akademsko izobrazbo, ki je povrhu tudi sam zdravnik. Blatenje stanovskih kolegov v nobenem poklicu ni primerno, ampak je s stališèa morale nedopustno.
Stanislav Benedik, dr. med.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pon Okt 16, 2006 21:39    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Torek, 17.10.2006

Grajano bogastvo zasebnih zdravnikov

Petnajst let je že minilo, odkar smo v Sloveniji dobili zakonodajo, ki omogoèa zasebno zdravniško delo. Mogoèe ni najboljša ter potrebuje dopolnitve in spremembe, ki jih narekujejo tudi pridobljene izkušnje, a idealne prav gotovo ni nikjer. Omogoèala pa je in še omogoèa nadzorovani in postopni razvoj mešanega, državno-zasebnega sistema zdravstvenega varstva. Sprejeta je bila z namenom, da z uvedbo novih oblik dela dopolni in obogati obstojeèi sistem s kakovostnimi in potrebam državljanov hitro prilagajajoèimi se zdravstvenimi storitvami. Po petnajstih letih lahko prav gotovo ugotovimo, da smo bili uspešni.
Kdo smo torej koncesionarji in zakaj se okoli nas dviga toliko prahu?
Na to vprašanje veliko naših državljanov ne pozna pravega odgovora. Predvsem je na prvem mestu treba poudariti, da to ni »privatizacija«, še manj pa »divja privatizacija«, saj zasebni zdravniki in zobozdravniki delamo v javni zdravstveni mreži in smo njen sestavni del. Vanjo smo vkljuèeni na podlagi izdane odloèbe o koncesiji, pravice in dolžnosti zdravnikov in zobozdravnikov koncesionarjev pa so doloèene v koncesijski pogodbi, ki jo podpišeta koncendent (podeljevalec koncesije – obèina, ministrstvo za zdravje) in koncesionar. Vrsta in obseg programa, ki ga koncesionar izvaja, je lahko deloma doloèena že s koncesijsko pogodbo, natanèno pa je doloèena v pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na podroèju obveznega zdravstvenega zavarovanja, na podroèju dopolnilnega zavarovanja in drugih zavarovanj pa v pogodbah z drugimi zdravstvenimi zavarovalnicami.
Iz povedanega je jasno, da zdravnik ali zobozdravnik po prehodu iz javnega državnega zavoda v zasebno delo ostane v sistemu javnega zdravstvenega varstva, opravlja isto delo, kakor ga je pred tem, dobiva za to enaka sredstva, kakor jih je prej za njegovo delo prejemal javni državni zavod, spremenil se je le njegov delovnopravni status. Zakon pravi, da delata tako zasebni zdravnik koncesionar kakor zdravnik, zaposlen v javnem državnem zavodu, pod enakimi pogoji, to pa dodatno zagotavlja, da so bolniki deležni enotne obravnave. Strah, da podeljevanje koncesij ogroža javno zdravstvo, je torej votel in ga okrog niè ni. Resnica je prav nasprotna: podeljevanje koncesij šèiti javnost sistema zdravstvenega varstva, s podeljevanjem koncesij se zdravstvena dejavnost v javnem sektorju krepi in dostopnost se poveèuje. Prav tako je neutemeljen strah, da bi morali bolniki za storitve, ki jih priznava obvezno zdravstveno zavarovanje, pri zasebnem zdravniku plaèevati. Podeljevanje koncesij ni privatizacija, saj se ne razprodajajo kapacitete sistema javnega zdravstvenega varstva.
Oviranje koncesijske dejavnosti zaradi »ogrožanja« obstoja javnih državnih zavodov je hudo ne(u)pravièen razlog. Ti zaradi koncesionarjev ne morejo biti ogroženi, saj zasebni zdravniki koncesionarji prejemajo sredstva samo za svoje programe, ne jemljejo sredstev, namenjenih programom, ki jih izvajajo javni državni zavodi, ne kandidirajo za sredstva pri obèinah, ne prejemajo plaèila programov t. i. »mrtvih duš« in javnim državnim zavodom redno plaèujejo najemnine. Direktorji javnih državnih zavodov so v preteklem obdobju dajali koncendentom mnenja k podelitvam posameznih koncesij. Mnenja so bila pogosto negativna, ker so direktorji v koncesionarjih videli konkurenco, ne pa partnerjev, s katerimi bi lahko sodelovali pri zagotavljanju bolj kakovostne zdravstvene dejavnosti obèanom.
Direktorji javnih državnih zavodov (zdravstvenih domov) so pri podelitve koncesije pogosto vplivali na vsebino koncesijske pogodbe, èeprav niso partner v pogodbenem odnosu. V pogodbe jim je uspelo vkljuèiti doloèila o obveznem plaèevanju najemnine javnim državnim zavodom, to pa za javne državne zavode pomeni dvojni finanèni uèinek. Sami obèini kot lastniku prostorov ne plaèujejo najemnine, zaraèunavajo pa jo koncesionarjem. S tem so koncesionarji postavljeni v neenak položaj z javnimi državnimi zavodi, poleg tega pa njihove koncesijske pogodbe pogosto vsebujejo doloèilo, da od obèin in države ne bodo zahtevali sredstev za svoje delovanje in tako za opremljanje ambulant vlagajo lastna sredstva. To je za državno oblast seveda dobrodošla racionalizacija, je pa vsekakor pomemben podatek, saj oboji zdravniki – zaposleni v javnih državnih zavodih in koncesionarji – zagotavljajo javno zdravstveno službo obèanom istih obèin in so preko ZZZS tudi financirani na enak naèin.
Doplaèevanje – kdaj in zakaj?
Teèe deveto leto, odkar vodim Združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, in zato lahko upravièeno trdim, da zasebni zdravniki delajo veliko in kakovostno. Seveda popolnega zdravnika ali zobozdravnika, ki bi slovel po svoji nezmotljivosti in bi bil zmožen delati èudeže, ne poznam. Ne poznam ga zato, ker takšnega kratko malo ni. Vendar je temeljno vodilo vseh nas delati v dobro bolnika in nobene razlike ni, ali je zdravnik zaposlen v javnem državnem zavodu ali je zasebnik koncesionar. Pri obeh imajo ljudje povsem enake pravice. Za storitve, ki presegajo obseg zavarovanja, se torej doplaèuje ali plaèuje pri obojih: tako pri koncesionarjih kakor pri zdravnikih v zdravstvenih domovih.
To, da je treba pri koncesionarjih »neprestano nekaj doplaèevati« – predvsem se to zmotno preprièanje pojavlja pri zobozdravnikih – je popolnoma iz trte izvito, saj vzrok za doplaèevanje ni pri izvajalcih, ampak pri ZZZS, ki svojim zavarovancem ne krije vseh storitev. Storitve, ki so plaèljive, so doloèene s pravili in bolnikova pravica je, da natanèno izve, kaj in zakaj mora plaèati. S pravilnimi informacijami in osvešèenostjo bolniki torej ne bodo imeli obèutka, da jih je kdo opetnajstil, koncesionarji pa ne bomo po krivici obtoževani zaraèunavanja vsevprek.
Da o popolnosti pri zdravnikih ne moremo govoriti, smo že ugotovili, lahko pa govorimo o kakovosti – torej o ravni storitev, odnosu, opremljenosti ordinacij, prijaznosti osebja, dostopnosti, bolnikom prijaznem delovnem èasu in še o vsem drugem, kar je za bolnike pomembno. In po njihovem mnenju je kljuènega pomena, da imajo svojega zdravnika v svojem okolju in da je zdravstvena oskrba kakovostna in stalna. Prav tu se pokaže velika vrednost koncesionarstva (ki pa nam je dostikrat noèejo priznati, pa je še kako resnièna), saj ta pripomore k ohranjanju zdravstvene oskrbe tudi v odroènejših krajih in k še boljši oskrbi bolnikov – tu govorimo o sodobnejši opremi in ordinacijah, v katere vlagajo koncesionarji, priroènih laboratorijih, boljši organizaciji dela in veèjemu prilagajanju bolnikom. Da podeljevanje koncesij pomeni pravo pot, kažejo tudi podatki iz neodvisnih raziskav, ki podobno kakor povsod v Evropi kažejo, da so bolniki pri zasebnikih koncesionarjih bolj zadovoljni.
Kaj pa dobièki?
Resnica je takšna, da so finanèna sredstva za programe, v okviru katerih moramo delovati, omejena, in to velja tako za koncesionarje kakor za zdravnike v javnih državnih zavodih ali, drugaèe, denarja je premalo. Zdravniki morajo ravnati premišljeno, saj so lahko zaradi nesmotrne porabe tudi kaznovani. Varèujemo lahko pri organizaciji, administraciji, nabavi itd., medtem ko se pri delu z bolniki ravnamo po strokovnih smernicah. Ostanka iz sredstev zdravstvenega zavarovanja tako rekoè ni, saj se za zagotavljanje kakovosti vsa vlagajo v dejavnost. Èe pa že kaj sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ostane, to zajame davek na dobièek, kar pa za javne državne zavode ne velja in so tako v privilegiranem položaju.
ZZZS pri zasebnikih koncesionarjih tudi redno in zelo natanèno opravlja finanèni nadzor (praktièno po imenih bolnikov) ter kontrolira porabo sredstev. Nekaj dobièka se lahko ustvari le na podroèjih, kjer je mogoèe izvajati samoplaèniške storitve, to pa je jasno loèeno od obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni za zdravnike predvsem dodatno delo zunaj rednega delovnega èasa, saj je zasebnik koncesionar dolžan najprej opraviti program iz pogodb z ZZZS. Presenetljivo je, da na vseh drugih podroèjih nagrajujemo in hvalimo inovativna, uspešna, hitro rastoèa in finanèno zelo uspešna podjetja, po petnajstih letih pa je na podroèju zdravstva kaj takega še vedno graje vredno. Ali so potemtakem izgube javnih državnih zdravstvenih zavodov bolj zaželen rezultat?
Seveda pa je najpomembnejše bogastvo, ki ga lahko imamo, zdravje. S predanostjo zdravnikov svojemu poklicu in medsebojnim zaupanjem zato skupaj poskrbimo, da ga bomo imeli samo veè in nikakor ne manj.
Dean Klanèiè
predsednik Združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Okt 18, 2006 21:20    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Èetrtek, 19.10.2006

Zdravniki podpirajo ministra za zdravje

Koncesije ne krèijo javnega zdravstva

Podeljevanje koncesij ne pomeni privatizacije zdravstva – Politizacija vprašanj o razvoju sistema zdravstvenega varstva v tem trenutku ni na mestu

Ljubljana – Zastopniki Zdravniške zbornice (ZZS) in Združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov so vèeraj predstavili svoj odnos do zasebništva in podeljevanja koncesij, »ki je najpomembnejši razlog za interpelacijo proti ministru za zdravje«. Tudi glede preostalih toèk interpelacije so ugotovili, da niso utemeljene in da ne morejo biti razlog za zamenjavo resornega ministra Andreja Bruèana.
Na vèerajšnji tiskovni konferenci so se strinjali, da politizacija vprašanj o razvoju sistema zdravstvenega varstva v tem trenutku ni na mestu, saj med ljudi vnaša nemir in negotovost. Predsednik zbornice Vladislav Pegan je dejal, da veliko oèitkov iz interpelacije zadeva pravzaprav obdobje pred nastopom mandata sedanjega ministra, in pri tem posebej omenil problematiko v zvezi z operacijskimi mizami. Andrej Bruèan ni samo minister za zdravnike, kakor trdijo nekateri, in zna prisluhniti tudi bolnikom, je poudaril Pegan. »Èe pa zna prisluhniti zdravnikom, je to samo dobro za bolnika.«
Kakor je povedala Tatjana Puc Kous, predsednica zborniènega odbora za zasebno zdravstvo, je minister v zadnjih dveh letih privolil, da so lahko neporabljena sredstva ministrstva dodelili za širitev programa in skrajšanje èakalnih dob, kar je bilo zelo pozitivno za bolnike.
Glede veèjega števila koncesij, dodeljenih v zadnjem èasu, so poudarili, da je minister Bruèan le poskušal nadomestiti zamujeno v letih 2000–2004. Sicer pa je kar 60 odstotkov zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov izjavilo, da želijo med zasebnike.
Èeprav imamo v javnem zdravstvu državni in zasebni del na podlagi koncesij, zakonodaja obema zagotavlja enake delovne razmere, zdravstvena zavarovalnica pa ju financira iz javnih sredstev z enakimi pogoji. Za bolnike v osnovi ni razlik. Javno zdravstvo se s prihodom koncesionarjev ni zmanjšalo. Zavarovani bolniki ne plaèujejo storitev, ki jih financira zavarovalnica, niti v javnih zavodih niti pri koncesionarjih, so med drugim poudarili zdravniki, ko so okrcali »številne zavajajoèe trditve posameznih kandidatov za politiène funkcije o vlogi zdravnikov in zobozdravnikov v sistemu zdravstvenega varstva«.
Podeljevanje koncesij ni privatizacija, so še dejali, ker koncesionar ostane del javnega zdravstva. Privatizacija se v zdravstvu pravzaprav sploh še ni zaèela – zaène se, ko lastniki kapitala kupijo javne zavode, pridobijo še koncesije za zdravnike in druge izvajalce ter jih trajno postavijo v podrejen položaj.
Nasprotovanje podeljevanju koncesij potemtakem podpira privatizacijo. Èe bo do nje prišlo, bodo v nevarnosti zaposleni v javnih zavodih in ne koncesionarji. Zato slednji nasprotujejo divji privatizaciji, ker bi prizadela njihove kolege v javnih zavodih in ker bi se razmere za bolnike poslabšale.
Jelena Gaæeša
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Èet Okt 19, 2006 21:36    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Dnevnik
èetrtek, 19.10.2006
Tekst: Vladislav Pegan

Presekajmo zdravstveni gordijski vozel

LJUBLJANA - Razprava o koncesionarstvu v javnem zdravstvenem sistemu je pogosto zlorabljena za razliène interese, zaradi èesar se predstavljajo zavajajoèe trditve, ki so daleè od resnice. Ker se v Zdravniški zbornici Slovenije trudimo, da bi javnost dobila celovite informacije, pri teh razpravah ne moremo stati ob strani.

Osnovno dejstvo je, da je koncesionarstvo del javnega zdravstva. Tega sestavlja javno državno zdravstvo (bolnišnice in zdravstveni domovi) in javno zasebno zdravstvo (koncesionarji). V vsakem primeru torej govorimo o javni zdravstveni oskrbi, zato obstoj javnega zdravstva zaradi podeljevanja koncesij ne more biti ogrožen, kar je trditev, ki jo v zadnjih mesecih lahko pogosto slišimo. Ta ne vzdrži, saj gre za dve obliki istega, javnega zdravstvenega sistema. Ker koncesionarji ostanejo v javni zdravstveni mreži, je kontradiktorno izpostavljati zahteve po ohranjanju javnega zdravstva in hkrati nasprotovati zasebništvu - koncesionarstvu. Koncesionarji so ravno toliko del javne zdravstvene mreže kot javni zdravstveni zavodi, zato je neumestno govoriti o privatizaciji ali celo divji privatizaciji v okviru razprave o podeljevanju koncesij. Njihovo podeljevanje poteka v skladu z zakonom, na podlagi katerega se koncesije podeljujejo vrsto let, in javnega zdravstva ne siromaši, temveè ga kakovostno nadgrajuje.

Tovrstna nadgradnja zdravstva, to je treba poudariti, ne udarja po žepu bolnikov. Pri zdravnikih koncesionarjih za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja namreè ni treba doplaèati niti tolarja, saj te pravice krijeta zavarovalnica oziroma država. Èe doloèena storitev oziroma oskrba ni v celoti krita iz pravic obveznega zavarovanja, je zanjo treba doplaèati pri vseh izvajalcih v javnem zdravstvu. Zavajanje javnosti v tem pogledu škoduje ne le ugledu zdravnikov, temveè je krivièno tudi do bolnikov, ki se morajo odloèati o zdravniku. Kaj vse to pomeni neposredno za bolnika? Ta ne sme obèutiti nobenih razlik glede na to, ali se odloèi za zdravnika koncesionarja ali zdravnika, zaposlenega v zdravstvenem domu.

Zdravniki smo dolžni zagotavljati celovito oskrbo. Poleg samega procesa zdravljenja ta vsebuje tudi diagnostiko in izvajanje preventive, ki je pogodbena in, tudi èe govorimo o zdravniškem poslanstvu, etièna obveza. Pomembno je tudi opravljanje laboratorijskih storitev, kjer po podatkih zbornice veèina izvajalcev presega priznana sredstva za laboratorijske preiskave, kar zanika tezo, da se jim koncesionarji izogibajo. Podobno lahko z argumenti zanikamo domnevna izogibanja koncesionarjev pri sodelovanju v dežurstvih. V okviru 24-urnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih morajo to delo v sorazmernem deležu opravljati tudi zdravniki koncesionarji. Bolnikom je tako zagotovljena stalna oskrba, to pa zagotavljajo koncesionarji in zdravniki, zaposleni v zdravstvenih domovih.

Pa nadzor? Obtožbe o neustreznem in pomanjkljivem nadzoru nad zdravstvenimi storitvami so po naših podatkih iz trte izvite. Nadzori potekajo pri zdravnikih, zaposlenih v zdravstvenih domovih, in pri koncesionarjih, katerih delovanje je zaradi manjše kompleksnosti pogosto celo bolj pregledno. Standardi so doloèeni, nad njihovim izvajanjem bedi vrsta nadzornih teles. Nadzore opravljamo tudi v zbornici, merila za nadzor pa so povsem izenaèeni za zaposlene zdravnike in zdravnike s koncesijo.

Razprava o nadzoru gre z roko v roki z vprašanjem kakovosti. Konkurenca pozitivno vpliva na kakovost zdravstvenih storitev in pripomore k boljši oskrbi bolnikov. Govorimo o ohranjanju dostopnejše zdravstvene oskrbe, sodobnejši opremi in ordinacijah, priroènih laboratorijih, boljši organizaciji dela in veèjem prilagajanju bolnikom. Izkušnje zdravstvenih domov, kjer je veèina zdravnikov koncesionarjev, na primer v Škofji Loki, Postojni, Žireh, Luciji, Brežicah in na Vrhniki, so zelo pozitivne, vendar njihovi predstavniki redko dobijo priložnost spregovoriti o njih. Prav na podlagi teh izkušenj bi se lahko skupaj uèili in nauèili, kakšne pozitivne uèinke prinaša koncesionarstvo obèanom, zdravstvenemu osebju in ne nazadnje tudi obèinam.
Nazaj na vrh
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Okt 21, 2006 09:46    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Dnevnik, petek 20. 10. 2006

Privatizacija zdravstva naj bi najbolj udarila revne

Tekst: Dragana Stankoviæ

NOVO MESTO - "Pri podeljevanju koncesij gre za 'trganje' lastnine, ki je bila nekoè ustvarjena tudi s samoprispevki. Krog ljudi si pod mizo deli javne zdravstvene domove in bolnice. Dogaja se nam nekaj, kar bi vsaka normalna družba strogo obsodila," je na okrogli mizi o privatizaciji slovenskega zdravstva dejala Julijana Bizjak Mlakar.
Po njenih besedah bo privatizacija zdravstva, za katero se zavzema minister Andrej Bruèan, najbolj prizadela manj premožni sloj prebivalstva.
V gibanju ostro nasprotujejo podeljevanju koncesij zdravnikom, kar se je pred kratkim množièno dogajalo prav v Novem mestu. Zaradi odhoda 13 zdravnikov med koncesionarje bo po besedah vodstva zdravstvenega doma brez dela ostalo 14 ljudi, zdravstveni dom pa bo prikrajšan tudi za pol milijarde tolarjev, ki namenjen obratovanju. Nevenka Lekše, soustanoviteljica gibanja in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, je preprièana, da je novomeški župan koncesije podelil nezakonito, saj so bile podeljene brez javnega razpisa, kar je v nasprotju z doloèili EU. "Zdravstveni sistem v Sloveniji je dobro postavljen, temelji na solidarnosti in vzajemnosti. Oblast pa bo s komercializacijo zdravstva bistveno posegla v naše zdravstvene pravice," je preprièana Lekšetova, "kajti javno zdravstveno varstvo temelji na preventivi, medtem ko je cilj zasebna prakse kurativa, saj ta prinaša denar." Po njenih besedah nihèe v EU, kaj šele v Sloveniji, ni dokazal, da je zasebno zdravstvo cenejše, strokovnejše, uèinkovitejše, kot trdi minister za zdravje.
Toda po mnenju nekaterih udeležencev posveta je mnogo stvari že zamujenih. Adolf Šuštar, predsednik sindikata obmoène organizacije društev upokojencev, meni, da bi morala vlada že na samem zaèetku izdelati natanène kriterije za podelitev koncesij. Podobnega mnenja je tudi Jože Mikliè iz obmoène organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: "Treba je spremeniti zakon. To je najpomembnejše, kajti èe zakon tega ne bi dovoljeval, tudi župan ne bi mogel kar tako podeliti koncesij."
Gibanju za ohranitev javnega zdravstva je doslej uspelo zbrati 33.000 podpisov podpore. Želijo jih vsaj sto tisoè. "Tako bomo lahko bolj kompetentno zahtevali zakonske spremembe in pozvali ministra Bruèana k zašèiti javnega interesa, to je našega zdravja," je dejala Julijana Bizjak Mlakar.


Nazadnje urejal/a Vali Sob Okt 21, 2006 09:52; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Okt 21, 2006 09:51    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Dnevnik, 21. 10. 2006

Vsi zasebni, vsi javni

Tekst: Dušan Keber

LJUBLJANA - Zagovorniki podeljevanja koncesij zdravnikom zasebnikom, ki sta se jim v zadnjem tednu pridružila še Zdravniška zbornica in sindikat Fides, trdijo, da ni res, da poteka divja privatizacija zdravstva, saj zasebniki ostajajo v javni mreži.
Javna mreža je izmuzljiv pojem: uporablja se takrat, ko nekdo trdi, da mreže sploh ni in da je prav to dejstvo krivo za veèino slabosti v zdravstvu, ali pa da z njo dokazuje - ne redko isti ljudje - da se s prehajanjem zdravnikov v zasebništvo niè ne spreminja, ker so zasebniki del javne mreže. Kot kronski argument za to trditev navajajo, da koncesionarji prav tako kot javni zavodi dobivajo plaèilo za svoje delo iz javnih sredstev, ki jih upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje.
No, kar zadeva mene, javna mreža obstaja. Res je, da potrebuje izboljšave, ampak tudi taka, kakršna je, nas ne spravlja v sramoto. Vendar sprejemam, da se v tej oceni ljudje v tej državi ne moremo zediniti in da nekateri mislijo, da je obstojeèi javni sistem preživel. Celo verjamem, da lahko zasebniki skupaj z državnimi uslužbenci prispevajo k nekaterim izboljšavam - ob nekaterih pogojih. Na primer, èe bi bili zasebniki res sestavni del javne mreže in bi v dobre
m in slabem delili njeno usodo. Saj, pravijo zagovorniki, koncesionarji so natanko to. In dodajajo, da tudi koncesionar dobiva javni denar in da ga ne vleèe iz žepa svojih bolnikov. Po njihovem v javno mrežo spadajo vsi tisti, ki prejemajo javni denar. Sveta preprošèina! Ali je sploh še kje kak zasebnik, ki ne bi bil soèasno v kakšni javni mreži? Vanjo oèitno spadajo tudi podjetja, ki gradijo ceste, ali pa dobavitelji operacijskih miz. Mi vsi smo javna mreža!
To inovacijo bi lahko uporabili tudi drugod, kjer obstojeèi javni sistemi škripajo. Na primer v sodstvu. Zaostanki in slabo delo sodnikov, ki nikakor noèejo brez dokazov nikogar obsoditi za korupcijo, bi se hitro konèali, èe bi dobili koncesije za zasebno izvajanje sojenja. Sodbe bi bile bliskovite, in ker bi plaèilo za delo pritekalo tako kot doslej iz proraèuna, bi to zagotavljalo, da sodniki ostajajo v javni mreži in da se v primerjavi s prejšnjim stanjem ni prav niè spremenilo. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je seveda, ali bi bili zasebni sodniki bolj ali manj pravièni in bolj ali manj podkupljivi. In prav to vprašanje, ki je pravzaprav retorièno, saj odgovor nanj pozna vsakdo, ki gleda ameriške nadaljevanke, zagotavlja, da bo sodstvo ostalo v današnjih okvirih.
Zakaj pa ne bi poskusili s policijo? Enak vzorec: država ostane plaènik, policisti pa dobijo koncesije za varovanje nekaj ulic, usmerjanje prometa na doloèenem številu križišè ali pa nadzorovanje sumljivih državljanov. Nepredstavljivo? Zakaj le, ko pa bi še vedno bili del javnega sistema? Ob njihovi današnji uèinkovitosti pri razkrivanju kaznivih dejanj se stvari lahko samo izboljšajo. Ugovor, da represivnih organov ni mogoèe privatizirati, odpade, saj vendar sploh ne bi šlo za privatizacijo. Poleg tega sploh ne bi bilo treba unièiti njihovega skupinskega dela, kot se dogaja pri zdravnikih: lahko bi celotno policijo na ravni države predali kakšnemu podjetnemu tajkunu in bi policisti postali njegovi delavci. Bolje, kot èe bi vsak kraj v državi obvladoval drug policijski koncesionar; v tem primeru bi se bilo bati spopadov med njimi. Glavna bojazen je drugje: policija v rokah zasebnikov bi utegnila bolj varovati tiste, ki bi bolje plaèali. Tako bi morda varovala kriminalce pred poštenimi državljani namesto poštene državljane pred kriminalci.
V primeru privatizacije policije in sodstva bi se za veèino državljanov komaj kaj spremenilo: še vedno bi najhitreje ulovili in obsodili navadnega državljana in ti prevladujejo. Samo tisti, ki bi jim gledali skozi prste, bi se malo zamenjali: namesto oblastnikov, ki jih še vedno ne bi manjkalo, bi bilo znatno veè tistih, ki si mižanje na eno ali obe oèesi lahko kupijo. Ampak oblasti ne pade na pamet, da bi vpliv nad represivnimi organi delila še s kom drugim.
Tako bi bila še najboljši primer koristne uporabe novega razumevanja javne mreže privatizacija vojske. Dobra stara tujska legija: predali bi ji proraèun obrambnega ministrstva in s tem bi postala ta vojska naša javna vojska, pravzaprav ljudska. Bolj profesionalna in bolj uèinkovita, kar pomeni, da tudi cenejša. Ne bi bilo veè treba kupovati oklepnikov in transportnih letal in tudi v Irak bi lahko pošiljali tuje plaèance, ki bi jih lahko predstavljali kot slovenske in ljudske. Ko bi jih oblast po nakljuèju potrebovala za zadušitev kakšne državljanske nepokoršèine, bi bili bistveno bolj uèinkoviti kot slovenski državni uslužbenci v vojski.
Ni lepšega, pravijo vsi zasebniki tega sveta, kot biti plaèan z javnim denarjem. V Sloveniji ta lepota dobiva presežno vrednost, saj vsaj zasebni zdravniki skupaj s plaèilom dobijo še priznanje, da so del javne mreže.
Mreža pomeni povezovanje, skupno doloèanje ciljev in delovnih programov, enotno koordinacijo in dober notranji nadzor. Povezovanje zasebnikov v javno mrežo je domala v nasprotju z interesi zasebništva; ni nemogoèe, vendar potrebuje poveèano regulacijo in nadzor države. Pri nas te regulacije domala ni, povezovanje zasebnikov je prostovoljno in torej odvisno od njihovih interesov.
Za zdravje ni potrebno samo zagotavljanje doloèenega števila pregledov ali operacij za državljane - v tem primeru vloga zasebnikov sploh ne bi bila sporna - temveè je potreben sistem najrazliènejših aktivnosti, ki težijo k temu, da bi bili državljani bolj zdravi in bi potrebovali manj in ne vse veè pregledov in operacij. Dokazi z najrazliènejših delov sveta prièajo, da zasebniki ne glede na to, kdo jih plaèuje, želijo opravljati storitve, ki se jih da preštevati in zanje terjati plaèilo, ter se izogibajo tistim dejavnostim, ki zdrave ljudi ohranjajo èim dlje zdrave. Zakaj naj bi si prodajalec avtomobilov prizadeval, da bi ljudje hodili peš?
In morda še glavni argument, zakaj s koncesionarji skoraj niè ne ostaja enako kot prej. Dobièek javnih zavodov se vraèa v zdravstvo in ponovno uporabi za potrebe državljanov, ki so ta denar tudi prispevali, pri koncesionarjih pa ostane v njihovem žepu. Donedavni enotni javni zdravstveni sistem razpada na neprofitni in profitni sistem, katerih skupna znaèilnost je samo ta, da oba napaja javni denar. In medtem ko se bo prvi vse bolj potapljal v izgube, bodo v drugem obstajali dobièki - brez njih namreè nihèe ne bi hotel biti v takem poslu. Èudež? Ne, samo manj zdravstvenih uslug za državljane.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
majda n



Pridružen/-a: Sre Apr 2006 20:48
Prispevkov: 342

PrispevekObjavljeno: Sob Okt 21, 2006 16:04    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Veèer, 21.10.2006

Minister Andrej Bruèan: » Nihèe ne bo plaèal niti centa veè «

Minister za zdravje zavraèa oèitke prejšnjega ministra Kebra, da koncesije vodijo v razpad sistema javnega zdravstva

Minister za zdravje zavraèa oèitke Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, katerega èlan je tudi bivši minister Dušan Keber,.da bi naj koncesije podeljevali brez javnih razpisov in da podeljevanje javnih programov zasebnikom slabi zdravstvene zavode.
Gibanje, ki ima po besedah èlanice odbora Dunje Obersnel Kveder veè kot 33 tisoè pridruženih èlanov, Bruèana opozarja, da razpis programov zdravstvenih storitev ni enak javnemu razpisu in da javni zdravstveni zavodi zaradi koncesij izgubljajo zaposlene, program in denar. Dušan Keber pa je na vèerajšnji tiskovni konferenci gibanja poudaril, da se sistem javnega zdravstva s podeljevanjem koncesij krèi, ne pa širi. » Argument, da so zasebniki plaèani z denarjem iz zdravstvene blagajne, ne drži. Èe bi to držalo, bi lahko koncesije dali tudi, na primer, policistom ali pa bi kar najeli najemniško vojsko,« je ponazoril Keber in dodal, da je treba upoštevati tudi dejstvo, da javni zavodi dobièek iz poslovanja vrnejo v zdravstveno blagajno, koncesionarji pa lahko z njimi poènejo, kar jih je volja. »To so zasebniki, ki so plaèani z javnim denarjem« je pribil bivši minister. Minister Andrej Bruèan je vse oèitke zavrnil kot demagoške in zatrdil, da se bo z narašèanjem števila podeljenih koncesij mreža javnih zdravstvenih storitev razširila, èakalne dobe pa se bodo skrajšale. » Èe so koncesionarji pri svojem delu bolj racionalni in prijaznejši od drugih zdravnikov, bodo pacienti paè raje hodili k njim,« je dejal in dodal, da ministrstvo v njegovem mandatu ni v povpreèju na leto podelilo niè veè koncesij kot pod njegovimi predhodniki. » Razpad javnega zdravstva bi povzroèilo kveèemu zaviranje podeljevanja koncesij – kar si je pred èasom zamislil tedanji minister Keber. Ob prevzemu mandata sem v zdravstvenem ministrstvu naletel na veè kot sto nerešenih vlog za koncesije,« je še dejal Bruèan na konferenci za medije.
Gibanje za javno zdravstvo je vèeraj ministra Bruèana še pozvalo, naj javnosti med drugim pojasni, koliko zdravnikov bo dobilo koncesije v prihodnjem letu in koliko jih bo ob novembrskem razpisu dobilo program na raèun javnih izvajalcev. Minister pa je odgovoril, da bo javnosti z veseljem postregel z vsemi podatki, ko bo razpis zakljuèen. » Nihèe ne bo v zdravstvenem sistemu, ki nastaja zdaj, plaèal iz svojega žepa zdravnikom niti centa veè kot zdaj. Naj bo moja javna izjava kot ministra dovolj, da se polemika konèa,« je vèerajšnjo tiskovno konferenco zakljuèil minister Bruèan, ki meni, da dejstvo, da se je gibanje na domnevne luknje v sistemu koncesij odloèilo opozarjati prav v predvolilnem èasu, kaže na politikantske namene posameznikov iz njegovih vrst.

Vasja Jager
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo Pošlji E-sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Tor Okt 24, 2006 21:45    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Dnevnik, 24. 10. 2006

Dobro zdravljenje ni le prijaznost


Tekst: Majda Hostnik

LJUBLJANA - Od leta 1992, ko je bila v Sloveniji ponovno uvedena možnost zasebnega dela in privatizacije v zdravstvenem varstvu in zavarovanju, se število zasebnikov nenehno poveèuje. Ob koncu lanskega leta smo imeli že 1286 zasebnih zdravnikov in 79 zasebnih lekarn. Privatizacija pa je prisotna tudi na podroèju zdravstvenega zavarovanja, saj je v dopolnilno zavarovanje vkljuèenih 1,4 milijona prebivalcev.

Po 13. letih mešanega javno-zasebnega sistema zdravstvenega varstva se je ponovno razplamtela polemika o privatizaciji v zdravstvu. Politika in ideološki pogledi bi se morali v teh razpravah umakniti interesu prebivalcev, torej, funkcioniranju zdravstvenega sistema v korist izboljšanju in ohranitvi zdravja ljudi. Na tisti strani, ki z zaskrbljenostjo opozarja »kako zdravstvena oblast razdira javno zdravstvo« je tudi Gibanje za ohranitev javnega zdravstva, ki se mu je s podpisi doslej pridružilo že veè kot 25 tisoè ljudi.

Mag. Julijana Bizjak- Mlakar, èlanica odbora Gibanja, sicer pa strokovnjakinja za zdravstvene sisteme, pravi: » V Gibanje, ki ga je ustanovila skupina 54. državljank in državljanov smo se povezali, da bi spremenili sedanje negativne trende v zdravstvu. Z veèanjem obsega zasebništva v zdravstvu narašèajo tudi problemi zaradi nezadostnega nadzora nad zdravstvenimi storitvami, zmanjšanja obsega zdravstvenih storitev, zmanjšanja dostopnosti ljudi do zdravstvenih storitev in slabšanja kakovosti nekaterih zdravstvenih storitev. Zaradi komercializacije se je zdravstvo podražilo, zmanjšala se je dostopnost do zdravstvenih storitev. Leta 2003 smo bili na dobri poti, da z reformo zdravstva priènemo odpravljati tudi nekatere posledice privatizacije in komercializacije zdravstva, npr. nepravièno financiranje zdravstva, premajhno uèinkovitost in dostopnost do zdravstvenih storitev, premajhno odzivnost zdravstvenega osebja na upravièena prièakovanja ljudi. Toda sedanja zdravstvena oblast je to reformo ne samo prekinila, temveè privatizacijo in komercializacijo zdravstva še pospešuje.«

Pri tem najbrž merite na 13 ravnokar podeljenih koncesij v Novem mestu, za katere trdite, da pomenijo kršitev evropskega pravnega reda. Zakaj?

Govorim o teh in še mnogih koncesijah, ki so bile podeljene brez javnega razpisa in se obetajo še v drugih obèinah. V Slovenski Bistrici je zdravstveni oblasti uspelo v letu dni razgraditi zdravstveni dom, tako da ima zdravstveni dom sedaj zaposlenih le še par zdravnikov. Pojavljajo se težave z dostopnostjo ljudi do zdravstvenih storitev, posebej med vikendom, prazniki in tedaj, ko zasebniki odidejo na dopuste in bolnike usmerjajo v zdravstveni dom, ki pa je ostal skoraj brez zdravnikov.

Minister za zdravje dopušèa podeljevanje koncesij brez javnega razpisa v osnovnem zdravstvu in aktivno sodeluje pri podeljevanju koncesij na sekundarni ravni. Nedavno mnenje vrhovne pravobranilke evropskega sodišèa v primeru irske, kjer je ministrstvo brez javnega razpisa podelilo koncesijo za poštne storitve in koncesijo za nenujne zdravstvene prevoze jasno doloèa, da so javni razpisi obvezni, kadar se javna sredstva dodeljuje zasebnikom. Slovenija bi morala evropski pravni red upoštevati od 1. maja leta 2004, ko se je pridružila EU. Ker evropsko sodišèe praviloma upošteva mnenje pravobranilke, je precejšnja verjetnost, da se bo pokazalo, da so bile skoraj vse koncesije v zdravstvu od 1. maja .2004 podeljene nezakonito. To bi lahko pomenilo tudi razveljavitev množice koncesijskih pogodb.

Zaskrbljeni smo tudi zaradi zmanjševanja obsega pravic iz obveznega zavarovanja, saj sami vidite, da moramo vedno veè doplaèevati, kadar zbolimo ali se poškodujemo.

Ko govorite o škodi za bolnike, so to tisti primeri npr. v zdravstvenih domovih ali bolnišnicah, ko posamezniki opravljajo samoplaèniško dejavnost, ki ni evidentirana oz. tiste storitve, ki jih moramo sami plaèati, èe želimo biti hitreje pregledani ?

Nedvomno se škodi zdravju ljudi, èe je treba za zdravstvene storitve, ki so nujne za ohranitev in izboljšanje zdravja posameznika, posebej plaèati iz lastnega žepa, kadar zbolimo ali pa se moramo zanje posebej prostovoljno zavarovati. Obstaja množica ljudi, ki ni prostovoljno zavarovana oziroma tistih, ki si ne morejo ali pa si težko privošèijo plaèilo visoke premije ali visokih doplaèil za zdravstvene storitve. To pomeni, da postajajo zdravstvene storitve nedostopne ali manj dostopne vedno veèji množici državljank in državljanom. To najhuje prizadene manj premožne, bolj bolne in starejše ljudi. Prav zaradi tega je veèina visoko razvitih držav EU z zasebnega trga, kjer bi bilo sicer možno pridobivati dobièek na raèun zdravja ljudi, umaknila veèino zdravstvenih storitev. To se v Sloveniji ni zgodilo.

Koncesionarstvo je v zdravstvu upravièeno le, èe se dokaže, da gre za javni interes, da se bo glede na storitve, ki jih lahko nudi javni zavod, izboljšala dostopnost, kakovost in stroškovna uèinkovitost. Ob tem pa je seveda nujen javni razpis in spoštovanje pravil EU. Zasebnik, ki deluje v javnem zdravstvu in ima po možnosti še zasebno ambulanto, je motiviran tudi z dobièkom. Ta pa se lahko, posebno èe v zdravstvu ni ustreznega nadzora, ustvari tudi v škodo bolnika in na raèun slabše kakovosti javnega zdravstvenega sektorja. Znano je, da zasebniki ne opravljajo oziroma se izogibajo storitev, ki so preslabo plaèane, pa èetudi jih pacienti potrebujejo. Opozarja se, da koncesionarji prenašajo drago zdravljenje in diagnostiène preiskave na javne zavode, s èimer povzroèajo poveèane stroške javnemu zdravstvu. Naroèajo manj diagnostiènih preiskav, ker te storitve znižujejo njihov dohodek, kar pa lahko povzroèi škodo bolnikom, èe zaradi tega bolezen ni bila pravoèasno odkrita in zdravljena. Znano je tudi, da nekateri koncesionarji ustvarjajo umetne èakalne vrste, da s tem paciente iz javnega sektorja usmerjajo v svoje zasebne ambulante, kjer pa je treba storitev plaèati neposredno iz žepa. Zasebniki opravijo le storitve, ki so plaèane, zdravstveni domovi pa morajo poskrbeti za bolnike, èetudi storitve ne bodo plaèane. In še bi se dalo naštevati.

Torej svarite, ker je delovanje samoplaèniških ambulant brez ustreznega nadzora?

Problem ustvarja že dejstvo, da javna služba koncesionarjev ni strogo loèena od zasebne, nejavne dejavnosti koncesionarja. Zato lahko prihaja do zlorabe javne službe v korist veèjih zaslužkov v zasebni ambulanti. To se obièajno dogaja v škodo javnega zdravstva.

Tudi nadzor v zdravstvu je neustrezen in pomanjkljiv. Uèinkovit nadzor je zelo pomemben zaradi varnosti bolnikov, pa tudi zaradi uèinkovitega in kakovostnega opravljanja zdravstvenih storitev. Javni zavodi imajo vzpostavljene doloèene oblike notranjega nadzora. Nadzor Zdravniške zbornice Slovenije, ZZZS in Ministrstva za zdravje je zanemarljiv in premalo uèinkovit. To je razvidno tudi iz tega, da naša statistika skoraj ne beleži zdravniških napak. To pa ne zaradi tega, ker v Sloveniji ne bi prihajalo do zdravniških napak, temveè zaradi tega, ker se jih ne odkriva. Pa tudi zato, ker jih zdravniški ceh prikriva.

Pri zasebnikih obièajno ni organiziranega notranjega nadzora. Zasebniki so motivirani tudi z dobièkom. Zato bi bil potreben bistveno veèji nadzor nad zasebniki kot nad javnimi zavodi. Etika se pogosto umakne pohlepu po dobièku. Znano je, da se v ZDA opravi ogromno nepotrebnih zdravstvenih storitev zato, ker si zasebniki želijo poveèati svoj dobièek. Srbijo trenutno pretresa afera, ker naj bi nekateri zdravniki poškodovancem ne nudili potrebne nujne pomoèi, ker so imeli po pogodbi s pogrebnimi zavodi veè finanènih koristi od mrtvih kot od živih pacientov. Zasebniki zaposlujejo slabše usposobljen in manj izobražen zdravstveni kader. Ugotavlja se, da zasebniki ne vlagajo dovolj v lastno izobraževanje in v izobraževanje svojih zaposlenih. Vse to lahko vpliva na slabšo kakovost zdravstvenih storitev.

Zagovorniki zasebnega zdravstva skušajo pridobiti na svojo stran ljudi z obljubami, da bodo krajše vrste, obravnava bolnikov pa bolj prijazna. Celo zdravnica, ena od novih koncesionark v Novem mestu, je po televiziji govorila o tem, kako poslej pacienti ne bodo le številke.

Ankete kažejo, da so zasebniki obièajno bolj prijazni kot zdravstveno osebje v javnih zavodih. Zdravniki, motivirani z dobièki, so bolj prijazni predvsem do pacientov, ki jim prinašajo veèji dobièek. Vendar pa prijaznost ne pomeni nujno tudi boljših zdravstvenih storitev. Pogosto velja prav nasprotno. Zdravnici, ki naj bi izjavila, da bo bolj prijazna sedaj, ko je zasebnica, brez motiva dobièka pa te prijaznosti ni zmogla, bi sama težko zaupala.

Trditve o prednostih zasebnega pred javnim zdravstvom ne držijo. Povsod, kjer so izbrali to usmeritev se je izkazalo, da so zasebniki bolj uèinkoviti predvsem, ko gre za njihove interese, slabo pa vplivajo na uèinkovitost celotnega zdravstvenega sistema.

Obljube, da bo uvajanje zasebnikov v zdravstvo skrajšalo èakalne vrste, so zavajanje javnosti. Po naših in tujih izkušnjah povzroèita privatizacija in komercializacija zdravstva dražje zdravstvene storitve. Z denarjem, ki ga dajemo za zdravstvo je namreè treba pokriti tudi poveèane stroške obratovanja zasebnih zavarovalnic in dobièke zasebnikov. Neprofitno javno zdravstvo postane z zasebniki tudi bolj obremenjeno z dražjimi bolniki, saj se jih zasebniki izogibajo. Zato ostane manj denarja za zdravljenje ljudi, kar pa poveèa pritisk na znižanje obsega zdravstvenih pravic iz javnih sredstev. Posledica znižanja pravic iz javnih sredstev je obièajno manjša dostopnost državljank in državljanov do zdravstvenih storitev in zato poveèanje èakalnih vrst. Znan je tudi pojav umetnih èakalnih vrstah, ki jih ustvarjajo nekateri koncesionarji za storitve iz javnih sredstev, da bi paciente preusmerili v svoje zasebne ambulante. In si tako poveèali zaslužek.

Èakalne vrste lahko obièajno zmanjša le boljša organizacija dela v zdravstvu, dodatni kadri ali dodatna tehnièna in finanèna sredstva. Uvajanje zasebništva v zdravstvo èakalne vrste zaradi prej naštetih razlogov kveèjemu poveèuje.

Mislite, da bodo negativne posledice pri zasebnih zdravnikih npr. omejevanje obsega potrebnih pregledov ali zdravil zato, da si bodo poveèali dohodek? Je to tisto, kar skrbi Gibanje?

Kar ste našteli, se v praksi že dogaja.

Gibanje skrbi, ker oblast zaradi koristi pešèice posameznikov razgrajuje naš izjemno dober zdravstveni sistem. Slabosti obstojeèega sistema izhajajo predvsem iz privatizacije in komercializacije zdravstva. Po naši organizaciji osnovnega zdravstva v obliki zdravstvenih domov so se zgledovali celo Švedi, ki slovijo po kakovostnem zdravstvu. Proces nadaljnje privatizacije in komercializacije zdravstva je enosmeren. Škoda, ki jo s tem povzroèa zdravstvena oblast, pa je težko popravljiva. Trajalo bo desetletja, da se odpravi kaotièno stanje, ki ga ustvarja sedanja oblast na podroèju zdravstva. To se bo poznalo tudi na slabšem zdravju ljudi.

Privatizacija in komercializacija zdravstva povzroèata družbeno razslojevanje, poveèujeta stroške zdravstva, omejujeta manj premožnim državljanom dostopnost do zdravstvenih storitev in zmanjšujeta finanèno varnost bolnih.

Ali obstajajo podatki, da zasebna dejavnost zmanjša celokupne stroške poslovanja zdravstvene službe ali zdravstvenega zavarovanja?

Obstajajo nasprotni podatki. Zasebništvo in liberalizacija stroške zdravstva poveèata. Tako npr. ZDA, ki izstopajo po liberalizaciji in po znatnem obsegu zasebništva, porabijo skoraj še enkrat veèji delež BDP za zdravstvo, kot ga porabijo druge visoko razvite države. Ob tem druge visoko razvite države s pol manj denarja poskrbijo za zdravstveno varnost vseh svojih državljanov in državljank, v ZDA pa je okoli 40 milijonov ljudi brez vsakega zdravstvenega zavarovanja, veliko ljudi pa je pomanjkljivo zavarovanih.

Kako Gibanje gleda na možnost, da bi zasebniki lahko vzeli v najem doloèene zdravstvene objekte, kar predvidevajo nekateri zakonski predlogi ministrstva za zdravje?

Res je. Osnutek zakona o koncesijah, ki je prišel v javnost, predvideva tudi najem zdravstvenih domov po netržnih cenah. Tudi sicer je osnutek zakona pisan na kožo zasebnikov, javni zavodi pa so v podrejenem položaju. Javni interes v osnutku sploh ni upoštevan. Minister bi moral varovati javni interes in skrbeti za dobro gopodarjenje z javnimi sredstvi, ne pa za poceni razprodajo javnih zavodov zasebnikom. Veèina zdravstvenih domov je bila grajena iz samoprispevkov. S kakšno pravico naj bi se javne zavode sedaj »podarilo» nekaterim zasebnikom, ki bodo iskali dobièke na raèun našega zdravja.

Èe prav razumem, se stanje v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kjer tudi obstajajo mešani javno-zasebni zdravstveni sistemi, razlikuje po slabi zakonodaji. Kako bi morala biti ta urejena, da nas uporabnike, ne bi zanimalo ali smo prišli v ambulanto h zasebniku ali ne ?

Gre za problem slabe in pomanjkljive zakonodaje, pa tudi za anomalije v našem sistemu zdravstva.

Zdravstveni sistemi so obièajno veèinoma financirani iz javnih sredstev, manjši pa je delež zasebnih sredstev. Ugotavlja se, da veèji je delež javnih sredstev v zdravstvu, boljše je zdravje ljudi. Celo v ZDA, kjer gre za velik obseg financiranja zdravstva z zasebnimi sredstvi, je zdravstvo financirano z okoli 40% javnih sredstev. Anomalija v zdravstvenem sistemu Slovenije je ogromen obseg sredstev, ki jih zberejo zasebne zdravstvene zavarovalnice za zdravstvene storitve, ki so pomembne za zdravje ljudi. Ob tem ni poskrbljeno za ljudi, ki si težko privošèijo plaèilo prostovoljnega zavarovanja ali visokih doplaèil za zdravstvene storitve. Takšne neobèutljivosti za dostop svojih manj premožnih prebivalcev do pomembnih zdravstvenih storitev druge države EU ne poznajo. Poznajo pa jo ZDA.

Delež zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev je v posameznih državah zelo razlièen. Vendar pa so zasebniki, ki delajo v javnem zdravstvu obièajno zavezani strogim pravilom in nadzoru ter praktièno v podobnem položaju kot javni uslužbenci. Pri nas ustreznih pravil za izvajanje zdravstvene dejavnosti skorajda ni oziroma se jih slabo izvaja. Pomanjkljiva je tudi zakonodaja, ki ureja prostovoljna zdravstvena zavarovanja.

Zdravstvo je treba organizirati na naèin, da se izognemo možnim konfliktom interesov med javnim in zasebnim. Zato je pomembna stroga loèitev javnega od zasebnega in zadostno varovanje javnega interesa preko zakonskih in nadzornih mehanizmov. Zaradi posebnih znaèilnosti zdravstvenih storitev, zaradi katerih se zdravstvenih storitev ne bi smelo prepustiti trgu, je nujna stroga regulacija in nadzor izvajanja zdravstvene dejavnosti. Dokler se to ne bo zgodilo, pacienti ne bomo dovolj varovani.

Slovenija je imela sreèo, da je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja že uvedla eno izmed najbolj uèinkovitih in s stališèa pacientov tudi varnih organizacijskih oblik v zdravstvu – zdravstvene domove. Druge države veèinoma izhajajo iz razdrobljenih oblik zasebništva v osnovnem zdravstvu in se s težavo približujejo uèinkovitejšim oblikam organiziranja osnovnega zdravstva (npr. zadruge). Tuji strokovnjaki s podroèja zdravstva nam zavidajo organizacijsko obliko, kot jo predstavljajo zdravstveni domovi. Seveda obstajajo v zdravstvu tudi pomanjkljivosti, ki jih je treba ugotavljati in odpravljati. Zdravstvena oblast v Sloveniji se je lotila le demontaže zdravstva, ne ugotavlja in ne odpravlja pa pomanjkljivosti v sistemu zdravstva.

Nekateri, tudi zaradi èlanstva dr. Dušana Kebra, nekdanjega ministra za zdravje ocenjujejo Gibanje kot »opozicijo« sedanji zdravstveni oblasti.

Dr. Dušan Keber je èlan Gibanja, vrhunski strokovnjak s podroèja zdravstva, ki ga osebno zelo cenim. Tudi zaradi njegove obèutljivosti za probleme malih ljudi. Bil je edini zdravstveni minister v Sloveniji, ki je spoznal in analiziral pasti privatizacije in komercializacije zdravstva ter prièel v letu 2003 z reformo zdravstva reševati nakopièene probleme zdravstva. Zaradi poznavanja zdravstvenih sistemov je za Gibanje izredno dragocen. Sedanja zdravstvena oblast gre v napaèno smer in problemi zdravstva se bodo zato le še poveèali. V Gibanju pa je še ogromno drugih, prav tako za Gibanje dragocenih èlanov, razliènih nazorskih in politiènih preprièanj. Združujejo nas skupni cilji Gibanja.

Civilno Gibanje se ne bori za oblast, kot to velja za politiène stranke. Gibanje se je pojavilo, ker država ni dovolj kakovostno opravljala svojih nalog varovanja javnega interesa na podroèju zdravstva. Zdravstveno oblast je treba neprestano opozarjati, da smo ji mandat podelili zato, da bi opravljala naloge v skladu z našimi upravièenimi prièakovanji in varovala javni interes. Zato ima lahko Gibanje veèji vpliv na pozitivne spremembe v družbi v korist ljudi, kot so ga zmožne doseèi politiène stranke. To se je pokazalo v državah, kjer so se ljudje prav s pomoèjo èujeèe civilne družbe uspešno uprli poskusom komercializacije zdravstva.

Javnost seznanjamo s posledicami komercializacije in privatizacije zdravstva ter s posledicami realizacije zakonskih predlogov, s katerimi oblast državljanom in državljankam zmanjšuje zdravstveno in socialno varnost. Ker zdravstvena oblast pogosto zavaja javnost glede uèinkov svojih predlogov, smo na spletni strani Gibanja www.ohranimo.si uvedli rubriko »kratke noge - o privatizaciji zdravstva«. V rubriki odgovarjamo na neresnice in zavajanja najbolj odgovornih za zdravstveno politiko v državi. Ljudem želimo pojasniti, kam vodi sedanja zdravstvena politika.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Tor Okt 24, 2006 21:59    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Veèer


Datum: Torek, 24. Oktober 2006


Bo zdravljenje pri nas le še privilegij premožnih?


Doma in tuja praksa kažeta, da se z veèanjem zasebništva in komercializacije zdravstvo podraži.

Javnost želim seznaniti z nekaterimi napaènimi navedbami zdravnikov zasebnikov koncesionarjev o privatizaciji in komercializaciji zdravstva, ki v Sloveniji pospešeno poteka. Prav koncesionarka Katja Žerjav, soavtorica teksta, na katerega se odzivam, po mnenju Zdravstvenega doma Celje bojkotira sodelovanje pri urgentni službi. Odsotnost zdravnice v urgentni službi lahko povzroèi hude posledice. Njen primer ni osamljen. Mnogo je opozoril, da se zasebniki koncesionarji izogibajo zdravstvenim storitvam, ker menijo, da so preslabo plaèane, èeprav jih pacienti potrebujejo. Breme dražjih bolnikov in diagnostiènih preiskav zasebniki pogosto prevalijo na javne zavode. V zdravstvenih domovih pa zdravijo ljudi, èetudi so zdravstvene storitve slabo plaèane ali neplaèane.

Zasebno zdravstvo se je najbolj uveljavilo v zobozdravstvu in ginekologiji, kjer je tudi veliko težav. V zobozdravstvu so se pojavile dolge èakalne vrste, nekateri podatki kažejo slabše stanje zobnega zdravja prebivalcev kot v zaèetku komercializacije in privatizacije zdravstva. Beleži se poveèanje obolenj in smrtnosti zaradi raka na materniènem vratu in na dojkah in kar je še bolj grozljivo, v letu 1996 smo po številu smrti mater ob porodu in po njem prviè padli na nivo manj razvitih držav. Problem je tudi nadzor laboratorijev in zasebnikov, ki opravljajo preiskave odvzetih tkiv.

V obèinah, kjer je zaradi koncesij že prišlo do razdrtja ali oslabitve zdravstvenih domov, je zmanjšana dostopnost do zdravstvenih storitev, zdravstvena obravnava prebivalcev pa je manj kakovostna. Zgovoren je slovenskobistriški primer, v letu dni je prišlo do demontaže zdravstvenega doma, v katerem sta sedaj le še dva zaposlena splošna zdravnika. Ko koncesionarji po 14. uri, ob vikendih, praznikih in med dopusti zaprejo ambulante, pa usmerjajo bolnike v zdravstveni dom, ki ne zmore veè opraviti vseh prejšnjih funkcij. Prebivalci nimajo veè celovite zdravstvene obravnave. Ni veè zadostnih preventivnih ukrepov. Èeprav je minister za zdravje odgovoren za funkcioniranje zdravstva, zvraèa odgovornost za nefunkcioniranje zdravstva na obèine in direktorje zdravstvenih domov.

Domaèa in tuja praksa kažeta, da se z veèanjem zasebništva in komercializacije zdravstvo podraži, zdravstvene storitve pa postanejo manj dostopne. Po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) manj premožni v Sloveniji plaèujejo za zdravstvo bistveno preveè, upoštevajoè plaèila bolj premožnih. Slovenija se je po praviènosti financiranja zdravstva uvrstila celo okoli 30 mest za ZDA. Visoko komercializirano in privatizirano zdravstvo ZDA slovi po nizki solidarnosti in nizki stroškovni uèinkovitosti. Ogromno zdravstvenega denarja se porablja za obratovalne stroške in za dobièke zasebnih zavarovalnic, za dobièke zasebnih zdravnikov in za druge zaslužkarje, ne pa za zdravljenje ljudi.

Proces privatizacije in komercializacije zdravstva v Sloveniji ni skladen z usmeritvami SZO in tudi ne z naèeli izvajanja zdravstva v drugih državah Evropske unije, v katerih so z zasebnega trga, kjer bi bilo sicer možno na raèun zdravja ljudi ustvarjati dobièke, umaknili veèino zdravstvenih storitev. To se v Sloveniji žal ni zgodilo.

Z izogibanjem opravljanju urgentne službe Katje Žerjav naj bi bila seznanjena tudi g. Šuta in g. Praznik, zasebna zdravnika koncesionarja in pomembna funkcionarja Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS), soavtorja tekstov, na katera se odzivam. Kljub temu da je ZZS nosilec javnih pooblastil za nadzor nad izvajanjem zdravstvene dejavnosti in da bojkot izvajanja urgentne dejavnosti ogroža zdravje prebivalcev, ZZS doslej proti zdravnici Žerjavovi ni ukrepala. Neukrepanje ne preseneèa. Znano je, da v Sloveniji skorajda ni zabeleženih zdravniških napak. Pa ne ker jih ne bi bilo, temveè zato, ker se jih ne odkriva. Zdravniški ceh zdravniške napake pogosto prikriva, kar še dodatno ogroža zdravstveno varnost prebivalcev.

Zdravniška zbornica je cehovska organizacija, ustanovljena predvsem za varovanje interesov zdravnikov. Povsem zgrešeno je, da je država javna pooblastila nadzora nad izvajanjem zdravstvene dejavnosti zaupala ZZS. Èetudi zbornica letno ne bi opravila le zanemarljivega števila nadzorov nad zdravniki, bi bilo iluzorno prièakovati, da bi lahko ustrezno varovala javni interes. Javna pooblastila nadzora nad delom zdravnikov so namreè pogosto v navzkrižju z osnovnim namenom združevanja zdravnikov v zbornice. Zdravstveni interesi prebivalcev bi bili lahko zadovoljivo varovani, èe bi bile naloge nadzora zaupane neodvisni agenciji, kjer do navzkrižja interesov ne bi prihajalo.

Znano je, da bi moral biti nadzor nad delom zdravnikov zasebnikov, ker delajo tudi za profit, bistveno veèji kot v javnih zavodih, kjer obstaja tudi interni nadzor nad delom zdravnikov. Prihranek pri zdravstveni obravnavi pacientov gre lahko zasebnikom neposredno v žep, zato se dobièke zasebnikov lahko ustvari tudi v škodo zdravja bolnikov. Bolniki obièajno ne vedo, kakšno zdravstveno storitev potrebujejo, kakšna je njena kakovost in kakšna ustrezna cena storitev. Primeri zlorab so znani tako iz naše kot iz tuje prakse. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije opozarjajo na možnosti zlorab zasebnikov v škodo javnega zdravstva - izkorišèenja pacientov, sredstev in èasa v javni službi, èe se zdravnikom dovoli delati v javnem zdravstvu in hkrati služiti še v zasebnih ambulantah. V Sloveniji je dovoljeno tudi takšno navzkrižje interesov.

Po letu 1997 je bilo število novih koncesij v upadanju in je skoraj povsem zamrlo v letih od 2000 do 2004. Sedanja zdravstvena oblast brez ustreznih pravil, standardov, brez upoštevanja javnega interesa in nezakonito (kršitve evropskega pravnega reda) ruši nepridobitno javno zdravstvo. Spomnimo se primera dr. Bitenca, ministrovega svetovalca in bivšega predsednika Zdravniške zbornice Slovenije. Minister je svojemu cehovskemu kolegu "podaril" kos ljubljanskega Kliniènega centra v obliki programov in javnih finanènih sredstev! Brez dvoma smo prièe procesu divje privatizacije zdravstva, klientelizma in nezakonitostim, ki potekajo v krogu dela zdravniškega ceha in oblastnikov. Kdaj se bodo zganili odgovorni za delovanje pravne države?

Spremembe pravil ZZZS in zakonski predlogi ministra za zdravje so usmerjeni predvsem v zmanjševanje pravic ljudi (tudi otrok) iz javnih sredstev. Bo zdravljenje res postalo privilegij tistih, ki bodo sposobni plaèati visoke stroške zdravljenja? Da so se razlièni lobiji v zdravstvu trdno povezali z oblastniki, kažejo tudi zakonski predlogi in sprejeti zakoni, ki mnogi jemljejo povpreènemu državljanu, dajejo pa najbolj premožnim.


Julijana Bizjak Mlakar, strokovnjakinja za zdravstvo in zavarovalništvo
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Tor Okt 24, 2006 22:06    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Nekaj komentarjev na zgornjo temo:

Takšna namigovanja so skrajno škodljiva za našo družbo, saj za sabo lahko potegnejo skrajna dejanja celotne družbe.

Se dogaja že danes, Janševisti s klerodomobranci bodo zdravstveni sistem v Sloveniji, spravili na ta nivo, da ob iz leta v leto manj Slovencev.

Zdravstveni sistem je že zdaj tak, da je za vsakega najboljše, èe je zdrav. Ker èe prideš zdravstvu v roke, si si bogi!

Nikoli se ne kregaj z idiotom, spustil te bo na svojo raven in te premagal z izkušnjami ...

Gospa ima oèitno èudežno palico za napovedovanje prihodnosti. Predlagam, da jo koristno uporabi in pomaga z nasveti organizacijsko razsutim zdravstvenim domom. Njeno delo bo koristneje in pacienti ji bomo zelo hvaležni.

Vsak zasebnik je v okviru svoje pogodbe dolžen tudi dežurati. Ni pa dolžen dežurati zastonj. Suženjstvo je že zdavnaj odpravljeno, a se nekateri tega še oèitno ne zavedajo. Predvsem so to vodilni v Javnih zdravstvenih zavodih, kjer se denar brez dela steka v njihove žepe. Ti so se tudi v prvi vrsti vpisali v Gibanje za ohranitev javnega zdravstva, saj tako bodo lahko ohranili svoj položaj, ko drugi delajo za njih. Ko pa kakšen zdravnik, ki veliko, pridno in dobro dela hoèe iti v zasebno prakso, je paè vse narobe, in se zaène govoriti o razpadu sistema.

Strinjam se z izjavo anonimus-a. Dodal bi samo to, da vsi ti, ki tako grajajo izdajo koncesij, so kasneje v najveèji meri prosilci zanje, seveda èe izpolnjujejo pogoje.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Okt 25, 2006 20:51    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Èetrtek, 26.10.2006-Gostujoèe pero


Skok iz neprofitnega v profitno usmerjeno javno zdravstvo

Minister za zdravje brez soglasja državljanov in državljank hiti s podeljevanjem koncesij za izvajanje zdravstvenih storitev. Nekateri zdravniki in Zdravniška zbornica Slovenije hvaležno podpirajo te procese. Od zasebništva si namreè obetajo veèje zaslužke. Konèno je zdravstvena oblast tista, ki bi morala varovati javni interes, zdravje ljudi in v te zdravnike vložena javna sredstva. Skoraj vsi zdravniki so se dolga leta šolali in strokovno izpopolnjevali na raèun javnega denarja. Cena prehoda iz neprofitnega v profitno izvajanje javnega zdravstva so razdrti ali oslabljeni zdravstveni domovi in bolnišnice, ki nekateri ne morejo veè zagotoviti celovite zdravstvene obravnave bolnikov. Skoraj vsi zdravstveni domovi so bili zgrajeni z javnim denarjem in s samoprispevki.
Zdravstvena oblast bi morala varovati sredstva, vložena v javne zavode. Spomnimo se primera dr. Marka Bitenca, ministrovega svetovalca in bivšega predsednika Zdravniške zbornice Slovenije. Minister za zdravje je svojemu cehovskemu kolegu »podaril« kos ljubljanskega Kliniènega centra v obliki programov in javnih finanènih sredstev. Gre za vsakoletna denarna sredstva v višini, od katere bi se veèini državljanov in državljank zvrtelo v glavi.
Divja privatizacija, klientelizem
Po letu 1997 je bilo novih koncesij èedalje manj in v obdobju od 2000 do 2004 jih skoraj ni bilo veè. Transparentno podeljena koncesija bi bila lahko tudi upravièljiva. Npr. z dokazili, da je to javni interes, da bi se zaradi nje izboljšale dostopnost, kakovost in stroškovna uèinkovitost zdravstva, èe tega javni zavod ne bi mogel zagotoviti.
Strah zbujajoèi pa so ukrepi sedanje zdravstvene oblasti, ki brez ustreznih pravil, standardov in nadzora pospešeno ruši neprofitno usmerjeno javno zdravstvo in namerava z javnimi sredstvi v javnem zdravstvu ustvariti prevladujoèi tip profitno usmerjenih zdravnikov podjetnikov. Koncesije za izvajanje zdravstvene dejavnosti so bile veèinoma podeljene brez javnih razpisov. O njih se dogovarjajo kar obèinski veljaki, zdravniki in minister za zdravje. Dogovori o koncesijah obièajno vsebujejo doloèbe o trganju finanènih sredstev in programov zdravstvenim domovom ali bolnicam. Javni interes se ob tem veèinoma ne ugotavlja ali dokazuje. Koncesije se veèinoma delijo brez dokazil, da bodo prispevale k veèji dostopnosti in kakovosti zdravstva in k veèji uèinkovitosti porabe denarja za zdravljenje ljudi.
Brez dvoma smo prièe procesu divje privatizacije zdravstva in klientelizma, ki poteka v krogu dela zdravniškega ceha in oblastnikov.
Kršitve pravnega reda EU
Mnogi so preprièani, da se z nepreglednim trganjem košèkov javnih zdravstvenih ustanov v korist profitno usmerjenih zasebnikov krši pravni red EU. Da gre za kršitev pravnega reda EU, naj bi kazali najmanj dva judikata evropskega sodišèa v primerih Nemèije in mnenji evropske komisije in generalne pravobranilke evropskega sodišèa v primerih Irske, kjer sta bili dve koncesiji (ena v zdravstvu) podeljeni brez javnega razpisa. S pristopom v EU se je Slovenija zavezala k spoštovanju evropskega pravnega reda. Veèina koncesij, podeljenih od 1. maja 2004, ko smo stopili v EU, je bila podeljena brez javnega razpisa. Ne glede na navedeno pa minister na osnovi razpisa programov ZZZS novembra letos pripravlja novi val divjega podeljevanja koncesij. Te škodljive procese spodbujajo in vodijo za zdravstvo najbolj odgovorni javni uslužbenci. Ravnanje, ko javni uslužbenec zlorablja svoj položaj tako, da škodi javnemu interesu v korist zasebnih interesov, se uvršèa v primere velike korupcije. Se bodo zganili odgovorni za zagotovitev delovanja pravne države?
Nadaljnja komercializacija zdravstva

Pot nadaljnji komercializaciji vseh družbenih dejavnosti, tudi zdravstva, odpira zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki je trenutno v parlamentarni proceduri. Javna sredstva bodo lahko po doloèbah tega zakona še v veèjem obsegu in nepregledno prehajala v roke profitno usmerjenih zasebnikov. Za doloèbe, da bi se nekatere družbene dejavnosti (tudi zdravstvo) z javnimi sredstvi smelo opravljati le neprofitno, veèina poslancev ni zainteresirana. Neprofitno izvajanje zdravstvene dejavnosti pomeni, da bi se moral presežek prihodka nad odhodki porabiti za izvajanje dejavnosti, ne pa deliti v obliki profita upravam, lastnikom ipd.
Spremembe pravil ZZZS in zakonski predlogi ministra za zdravje so vsi po vrsti usmerjeni predvsem v zmanjševanje pravic ljudi (tudi otrok) iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Lahko se bomo zavarovali pri zasebnih zavarovalnicah, nam sporoèa minister za zdravje. Kdor bo seveda zmožen plaèevati visoke premije. Bo zdravljenje postalo privilegij tistih, ki bodo zmožni plaèati visoke stroške zdravljenja? Po praviènosti financiranja zdravstva že sedaj za okoli 30 mest zaostajamo za ZDA. Pri tem pa minister za zdravje izjavlja, da se zdravstva ne privatizira in komercializira.
Državljani in državljanke smo vse bolj postavljeni v vlogo plaènikov zadovoljevanja neustavljivih apetitov razliènih lobijev. Ti so se trdno povezali z oblastjo, kar kažejo zakonski predlogi in sprejeti zakoni, ki mnogi predvsem jemljejo povpreènemu državljanu in revnim, dajejo pa najbolj premožnim.
Zavajanje o uèinkih privatizacije in komercializacije
Zdravstvena oblast zavaja, da se bo s podeljevanjem koncesij poveèala dostopnost zdravstvenih storitev, da se bodo skrajšale èakalne dobe, da bo zdravstvo cenejše in bolj kakovostno.
Domaèa in tuja praksa kažeta, da se z veèanjem zasebništva in komercializacije zdravstvo draži, zdravstvene storitve postanejo ljudem manj dostopne, dobièki zasebnikov pa se pogosto ustvarjajo v škodo zdravja ljudi. Dostopnost zdravstvenih storitev lahko poveèajo predvsem boljša organizacija dela, razporejanja sredstev, novi kadri, tehnièna oprema in nova finanèna sredstva.
Razgradnja in oslabitev neprofitno usmerjenega javnega zdravstva bosta škodljivo vplivali na zdravje ljudi. V obèinah, kjer je že prišlo do razdrtja ali oslabitve zdravstvenih domov, je zmanjšana dostopnost zdravstvenih storitev (zobozdravstvo, okulistiène storitve ...), zdravstvena obravnava prebivalcev pa manj kakovostna. Breme dražjih bolnikov in diagnostiènih preiskav zasebniki pogosto valijo na javne zavode. Medtem ko javni zavodi zdravijo ljudi, èetudi jim ZZZS teh storitev ne plaèa, zasebniki opravijo le plaèane storitve. Zasebnikom se podeljuje predvsem izvajanje donosnih zdravstvenih storitev (npr. dializa), da lahko bajno služijo, javnim zavodom pa ostanejo nižje vrednotene zdravstvene storitve. Vse to slabi javno zdravstvo.
Zgovoren je slovenskobistriški primer, kjer je v letu dni prišlo do demontaže zdravstvenega doma, v katerem sta sedaj le še dva zaposlena splošna zdravnika. Ko koncesionarji za konec tedna, o praznikih in v èasu dopustov zaprejo ambulante, pa usmerjajo bolnike v zdravstveni dom. Ta ne zmore veè opraviti vseh prejšnjih funkcij. Prebivalci zato nimajo veè celovite zdravstvene obravnave. Ni veè zadostnih preventivnih ukrepov, èeprav so ti med najpomembnejšimi za zdravje ljudi v obèini. Èeprav je minister za zdravje odgovoren za funkcioniranje zdravstva, zvraèa odgovornost za nefunkcioniranje zdravstva na obèine in na direktorje zdravstvenih domov.
Procesi so v nasprotju z usmeritvami WHO
Proces komercializacije zdravstva ni skladen z usmeritvami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in tudi ne z naèeli izvajanja zdravstva v razvitih državah EU, kjer jim je uspelo s trga, na katerem bi bilo sicer mogoèe na raèun zdravja ljudi pridobivati dobièek, umakniti veèino zdravstvenih storitev. V našem zdravstvu pa se nasilno uveljavlja vrednote, ki sicer prevladujejo v zdravstvenemu sistemu ZDA. Ta je visoko privatiziran in komercializiran, nizko solidaren, socialno nepravièen, skoraj še enkrat dražji, kot je zdravstvo v visoko razvitih državah EU in malo obèutljiv za zdravstvene potrebe manj premožnih in množice tistih, ki zdravstvene storitve najbolj potrebujejo.
Zaradi razpadanja in slabitve neprofitnega javnega zdravstva se veèa kaos v našem zdravstvu. Ceno teh procesov bomo plaèali državljani in državljanke z višjimi doplaèili, kadar bomo zboleli ali se poškodovali, z višjimi premijami zasebnih zavarovanj, èe jih bomo zmogli plaèati, z manjšimi pravicami iz javnih sredstev, s slabšo dostopnostjo in kakovostjo zdravstvenih storitev in seveda s slabšim zdravjem.
Koliko èasa še se bodo za prioriteta države postavljali dobièki zasebnikov, nabava orožja ipd. in se nam slikala lepa prihodnost v letu 2023, namesto da bi se sedaj v skladu z usmeritvami Svetovne zdravstvene organizacije poskrbelo za ohranitev in izboljšanje zdravja državljanov in državljank? Izkušnje po svetu kažejo, da lahko predvsem zdravi ljudje prispevajo k višji gospodarski rasti.
mag. Julijana Bizjak-Mlakar
strokovnjakinja za zdravstvo in zavarovalništvo, èlanica odbora Gibanja za ohranitev javnega zdravstva
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
majda n



Pridružen/-a: Sre Apr 2006 20:48
Prispevkov: 342

PrispevekObjavljeno: Èet Okt 26, 2006 22:05    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Veèer, 26.10.2006

KONCESIJE NE PRIVATIZIRAJO ZDRAVSTVA

Ne nameravam polemizirati z zdravniki zasebniki,ki so v prispevku z gornjim naslovom v vašem èasopisu natrosili kup splošnih floskul z namenom reklamirati zasebno zdravniško prakso in oèrniti javne zavode. Stvari so v praksi lahko povsem drugaène, a o tem kdaj drugiè. Pomembno pa se mi zdi informirati javnost, kaj pomeni za prebivalce tega obmoèja bojkot zdravnikov zasebnikov pri zagotavljanju neprekinjene zdravstvene službe v ZD Celje. Veèina z bojkotom za zdaj le grozi, v praksi pa ga je že zaèela izvajati zadnja pod èlanek podpisana zasebnica.
Poleg dežurstva (ponoèi ter ob nedeljah in praznikih) zagotavljamo stalno dostopnost do zdravstvenih storitev za bolnike in poškodovance z neprekinjenim delom »dežurne ambulante« tudi podnevi. V to ambulanto lahko pridejo vsi, ki imajo kakršenkoli akuten zdravstveni problem, ki ne more poèakati na redni ordinacijski èas pri izbranem zdravniku. Poleg tega imamo organizirane zdravniške obiske na bolnikovem domu za vse tiste, ki zaradi zdravstvenega stanja ne morejo k svojemu zdravniku in imajo enak problem. V to dejavnost se enakomerno vkljuèujejo vsi zdravniki, zaposleni v ZD Celje, in zasebniki. Ob tem imamo organizirano neprekinjeno službo nujne medicinske pomoèi, t.i. urgentno službo, ki pa je namenjena življenjsko ogroženim bolnikom in poškodovancem in ni predmet sedanjega spora,kot se to zmotno prikazuje!
Tako je organizirana zdravstvena služba v ZD Celje in tako je bila organizirana že mnogo pred uvedbo zasebništva v zdravstvu. Organizacijo dejavnosti so poznali vsi zasebniki, ki so dobili koncesijo, in sodelovanje pri zagotavljanju neprekinjene dejavnosti v ZD Celje je bilo eno izmed pogojev zanjo. Sedaj pa bi se temu radi izognili! Seveda je prijetno vsak dan ob 15.uri zakljuèiti ordinacijo in prepustiti skrb za bolnike drugim, le da teh drugih ne bi bilo veè, saj bi to pomenilo ukinitev službe, ki jo potrebujejo vsi prebivalci Celja in okolice. Menda je vsakomur jasno, da za vsako nenadno nastalo zdravstveno težavo paè ne potrebuješ urgentne službe. Zasebniki bi, èe bi prenehali sodelovati, neposredno povzroèili rušenje dobro uteèene zdravstvene dejavnosti, za katero se deklarativno tako zelo zavzemajo.


Prim. Andrej Žmavc, dr.med.,JZ Zdravstveni dom Celje
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo Pošlji E-sporoèilo
majda n



Pridružen/-a: Sre Apr 2006 20:48
Prispevkov: 342

PrispevekObjavljeno: Pet Okt 27, 2006 14:34    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Veèer, 27.10.2006


Einstein, morala in zdravniki


Èlovekovo zdravje je v veliki meri odvisno od zdravnikovih moralnih naèel in ne od denarja kot mislijo politiki.
Zdravniki v javnih zavodih in koncesionarji so pod drobnogledom. Pod njegov objektiv jih niso postavili pacienti, ampak politiki LDS in SD- èe smo èisto natanèni, Gibanje za ohranitev javnega zdravstva. Napadi na koncesionarje niso povsem upravièeni. Na sramotilni steber bi morali namesto njih privezati amaterske zdravilce, mogoèe zobozdravnike, predvsem pa politike, ki se igrajo z zdravstvom.
Èeprav je zdravje dobrina, je institucija zdravstva ne jemlje èisto tako, država je preveè preraèunljiva in skopa pri dodeljevanju proraèunskega denarja in za to javno službo. Problem pa ni samo v denarju. Tudi profit je v zdravstvu prepovedan. Pozabiti bo treba na socialistièno zdravstvo, ki je bilo za vse enako slabo. Res pa je, da se iz tistih èasov še vedno vleèejo normativne in standardne razlike. Zaradi tega trpijo moralna naèela. V visoki družbi, ki jo zastopajo tudi vrhunski zdravniki, o morali sploh nebi smeli debatirati. Taje tako rekoè vcepljena v zdravnikovo zavest. Ker pa so med njimi tudi »umetniki morale«, je zdravnikovo delo vedno pod vprašajem oziroma pod drobnogledom javnosti.
Nekoè je bila laboratorijska preiskava, npr. biokemija, kompletna krvna slika in slika urina, silno draga, v tisoèe je šlo. Danes, ko je na razpolago elektronsko preiskovanje krvi, je analiza poceni, še vedno pa stane okrog 10 tisoè tolarjev. Kritiki zasebnega zdravstva trdijo, da se pri analizah krvi dogajajo umazanije. To ni res. Ker so koncesionarji v veèini primerov dobri diagnostiki, laborantu naroèijo tako imenovano ciljno preiskavo, zahtevajo konkretne laboratorijske kazalce in s tem cenijo stroške laboratorijskega dela. Ko niso bili zasebniki in ko so se bolj ali manj požvižgali na moralo, so obièajno odrejali splošne in drage laboratorijske preiskave. Nekaj pa je res: èe ima koncesionar v enem mesecu 100 preiskav, je znesek laboratorija kljub njegovi skromnosti astronomski.
Poglejmo nobelovca Alberta Einsteina, vrhunskega fizika,matematika in utemeljitelja relativne teorije. Ampak motijo se tisti, ki mislijo, da je bil Einstein v vseh pogledih moralen èlovek. Kje pa! Einstein je svoji ženi Milevi Mariè Einstein leta 1914 napisal: »Pod A: skrbeti moraš da so oblaèila in perilo urejeni in v dobrem stanju, da dobivam redno tri obroke v mojo sobo, da je pisalna miza na razpolago samo zame. Pod B: odpoveš se vseh odnosov z mano, še posebej se odpoveš, da bi doma sedel ob tebi, da bi se skupaj sprehajala ali potovala. Pod C: ne smeš mi oèitati, da ti ne nudim nežnosti, takoj moraš prenehati govoriti z mano, èe to zahtevam, pri prièi moraš zapustiti mojo spalnico ali delovni prostor, èe to zahtevam!« tako je treba s poroèenimi ženskami, sploh pa s tistimi, ki pomagajo osvojiti vesolje, vrhunskost in Nobelovo nagrado!
Èlovekovo zdravje je v veliki meri odvisno od zdravnikove morale. Poglejmo primere. Pod A: kaj poènejo gospodje zobozdravniki? Pacienti so že pozabili na tiste moralno sporne dohtarje, ki so v zdravstvenem domu poèivali, v svoji garaži pa delali. Pozabili so tudi na njihove finte, èeš, v zdravstvenem domu so dolge vrste, v moji garaži jih ni. Pozabili so tudi na laž, èeš, v zdravstvenem domu ni porcelana, v garaži leži na tleh. Zobozdravniki so plaèani po storitvah in ne glavarini, in ko dosežejo svoje toèke, ne delajo veè ali pa storitev zaraèunavajo. Znan je primer iz Slovenske Bistrice, ko je zobozdravnica neupravièeno zaraèunavala pacientu. Ko jo je ovadil, jo je direktor ZD suspendiral. Sodišèe združenega dela je v slogu »delavec ni nikoli kriv« prepoznalo za nedolžno. ZD ji je moral za leto dni vrniti plaèo z obrestmi. Danes ima gospa zobozdravnica dve ordinaciji z najsodobnejšo opremo. Z denarjem, ki ga je dobila od ZD, je opremila ordinacijo. Pod B: ljudje zdravilcem plaèujejo milijarde, država od tega nima niè. Ker uradno nimajo cenika svojih storitev, delajo zastonj in bi morala njihova ambulanta že zdavnaj propasti. Ampak revežev med zdravilci ni. Polaganje ledu na križ je treba plaèati. Dvakrat. Tudi omrzline, ki jih pozneje ozdravi uradna medicina. Pod C: napadi levosredinskih politiènih strank na zdravnike koncesionarje so nemoralni. Tik pred lokalnimi volitvami so želeli politiki na cenen naèin fokus zanimanja usmeriti nekam drugam. Prav je, da politika v imenu ljudstva opozarja na napake, vendar vojne napovedi zasebnim zdravnikom nihèe ni prièakoval. Zelo zagrobni in nehigienièni so bili govori bivšega ministra za zdravje, ki je zasebno zdravstvo tunkal v blato; pozabil pa, da je radodarno podeljeval koncesije.
Zdaj ko se bliža dan mrtvih, so toèke A, B in C vredne pozornosti. Že jutri lahko koga položijo k tistim, ki se jih na dan vseh svetih tako živo spominjamo.

Zdenko Kodriè
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo Pošlji E-sporoèilo
Pokaži sporoèila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi Èasovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski èas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9  Naslednja
Stran 3 od 9

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS