Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Mediji o zasebništvu v zdravstvu
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Okt 27, 2006 21:42    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Sobotna priloga - Sobota, 28.10.2006
Delo, 21. oktobra

Gibanje napada, Bruèan se brani, sprememb ne bo
Èesen Marjan

Da nosilci oblasti v Sloveniji še nimajo zadosti znanja in izkušenj pri vodenju javnih zadev, se kaže tudi v javni zdravstveni politiki. Lep primer so razprave o zasebnem opravljanju javne zdravstvene službe in podeljevanju koncesij. Medtem ko jih ena stran podpira kot èarobno palico, s katero bomo rešili skoraj vse probleme v zdravstvu, jih druga stran silovito zavraèa kot »divjo privatizacijo«, s katero bomo unièili javno zdravstvo. Nihèe pa ni pripravljen na razumno in mirno razpravo o tem, zakaj, kje in kako naj bi krepili zasebno delo v mreži javne zdravstvene službe in, kar je najbolj pomembno, kaj bodo pri tem bolniki pridobili oziroma izgubili. Saj konèno vsi delamo v korist bolnikov, ali ne?
Najprej moramo ugotoviti, da z vidika celovite kakovosti zdravstvenega varstva in javnofinanène vzdržnosti zdravstvenega sistema nikakor niso dokazane prednosti zasebnega opravljanja javne zdravstvene službe pred javnim. Za prednost bi šteli nesporno ugotovitev, da zasebni zdravstveni delavci (koncesionarji) veè in bolje delajo in z razpoložljivimi (!) javnimi finanènimi viri naredijo veè kot njihovi kolegi v javnih zdravstvenih zavodih. Dosegajo torej višjo »dodano vrednost« zd
ravstvene dejavnosti v korist bolnikov in hkrati v splošno javno korist, kot jo dosegajo javni izvajalci. Èe takšen cilj za javno zdravstveno politiko ni pomemben, potem gre pri dajanju prednosti zasebni zdravstveni dejavnosti le za ideološko obarvan prenos javnega monopola, ki naèeloma stremi k maksimiranju praviènosti in blaginje za vse, k zasebnemu, ki naèeloma stremi k maksimiranju dobièka lastnikov delovnih sposobnosti in kapitala.
Optimalno zdravje državljanov ter ustrezna (družbeno dogovorjena) raven nediskriminatorne dostopnosti, ustrezne kakovosti in optimalne uèinkovitosti javne zdravstvene službe je že stoletje odgovornost države. Javna zdravstvena oblast pod doloèenimi pogoji lahko prepusti organiziranje, vodenje in opravljanje zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni službi tudi zasebnim izvajalcem. Mora pa brezpogojno zadržati njeno naèrtovanje in nadzorovanje. Vse slabosti zasebnega zdravstva so posledica napaènega ali neuèinkovitega javnega nadzora ali celo njegove odsotnosti.
O kakovostnem javnem naèrtovanju in nadzoru javne zdravstvene službe seveda ne moremo govoriti, èe si zdravstvena oblast prizadeva na hitro in brezglavo spraviti èim veè zdravnikov med koncesionarje ali med izrazito privilegirane svobodne zdravnike specialiste, ob tem pa zanemarja interese ljudi za optimalno neprekinjeno zdravstveno varstvo ter interese javnih zdravstvenih zavodov in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za vzdržno financiranje programov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Varljivo je preprièanje o zmožnosti ustrezne samoregulacije zasebnih izvajalcev, ki bi dajali prednost javnim koristim pred zasebnimi. Nikakor ni že vnaprej samo po sebi umevno, da bodo zasebni zdravstveni delavci uporabljali poslovno prostost, ki jo pridobijo s koncesijo, prednostno v korist bolnikov. Kajti nobenega utemeljenega razloga ni, da bi imeli bistveno drugaèen motiv za delovanje, kot ga imajo zasebni gospodarski subjekti. Še zlasti v državah, kjer etiène vrednote in moralno ravnanje nimajo kdo ve kakšne veljave.
Èe se je sedanja oblast odloèila za krepitev zasebne pobude in podjetništva tudi v zdravstvu, potem se mora javna zdravstvena politika na to temeljito pripraviti. Širiti zasebno zdravstveno dejavnost le zato, ker »imajo tako urejeno tudi v drugih evropskih državah«, ne moremo smatrati za korektno utemeljitev. Zaradi zgodovinskih, ekonomskih in kulturnih posebnosti sistemov socialne varnosti v razvitih državah teh paè ni mogoèe enostavno med seboj primerjati ali jih celo (ne)zavestno posnemati. Nosilci zdravstvene oblasti morajo zato najprej poskrbeti za kakovostno zakonsko ureditev, ki bo upoštevala naše razmere, na podlagi katere bodo lahko uèinkovito posegali v ravnanje zasebnih izvajalcev javne zdravstvene službe, kadar grozi nevarnost, da bo oškodovan javni zdravstveni interes na raèun zasebnega. (Avtor tega prispevka je v tem smislu na ministrstvu za zdravje že leta 1995 pripravil izhodišèa za izdelavo predpisa za podeljevanje koncesij, leta 2001 pa tudi predlog pravilnika o tem.) Oèitno je, da zdravstvena politika v Sloveniji nima takšnega namena. Že bežen pogled v osnutek zakona o zasebnem izvajanju javne zdravstvene dejavnosti (2006) kaže na oèitno favoriziranje zasebnih izvajalcev v mreži javne zdravstvene službe na raèun javnih zdravstvenih zavodov (zlasti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti).
Razvijanje javno-zasebnega partnerstva, kamor sodi tudi koncesionirana javna zdravstvena služba, ni šala. Ravnati moramo poèasi in premišljeno. Kljuèni problemi so povezani z zelo natanèno porazdelitvijo nalog, odgovornosti ter zlasti strokovnih in ekonomskih tveganj med javni in zasebni zdravstveni sektor. Pri tem pa mora javna zdravstvena politika prednostno zavarovati interese bolnikov.
dr. Marjan Èesen, Kranj
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Okt 27, 2006 21:50    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Sobotna priloga - Sobota, 28.10.2006
Delo, 7. oktobra


Epilogi in prologi
JERETIÈ Sebastjan


Socialni demokrati že dolgo opozarjamo na katastrofalne posledice divje privatizacije in komercializacije zdravstva za javno zdravstvo in za zdravje ljudi. Naša zadnja novinarska konferenca na to temo ni del predvolilne kampanje, kot namiguje avtor prispevka pod gornjim naslovom, saj je naša poslanska skupina vložila že vrsto poslanskih vprašanj, stranka pa je na to temo imela tudi odmevno strokovno konferenco. Socialni demokrati smo na novinarski konferenci opozorili, da je poèetje zdravstvene oblasti v nasprotju z evropskim pravnim redom, kar kažejo tako aktualno dogajanje na evropskem sodišèu kot tudi sodbe evropskega sodišèa, izreèene v primerih podeljevanja koncesij brez javnih razpisov (dr. Trstenjak, Delo, 6. oktobra, str. 2).
Škodo, povzroèeno v letu in pol Bruèanovega ministrovanja, bo treba odpravljati še dolga leta po njegovi zamenjavi. Gre za klientelizem, sprevrženo poèetje oblastnikov in, kot kaže razvoj dogodkov na evropskem sodišèu, tudi za poèetje, ki je v nasprotju z evropskim pravnim redom. Nekateri obèinski veljaki in minister za zdravje svojim privržencem in prijateljem zdravnikom »pod mizo« delijo finanèna sredstva, programe in kadre, ki jih odvzemajo zdravstvenim domovom in bolnišnicam. Vse zaradi veèjih zaslužkov, ki si jih ob
etajo nekateri zdravniki.
V Slovenski Bistrici je oblastnikom uspelo v letu dni demontirati zdravstveni dom, v katerem sta le še dva zaposlena splošna zdravnika. Ko koncesionarji ob vikendih, praznikih in v èasu dopustov zaprejo ambulante, pa usmerjajo bolnike v zdravstveni dom. Ta ne zmore veè opraviti vseh prejšnih funkcij. Državljani vse bolj èutimo posledice nerazumnih ukrepov oblastnikov. Zdravstvene storitve so manj dostopne, zdravstvo vse dražje, kakovost manjša, zmanjšujejo se pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vedno veè moramo doplaèevati. Minister za zdravje skrbi za profite zasebnikov, ne poskrbi pa za ukrepe, ki bi koristili zdravju ljudi.
Na to poèetje in negativne posledice delovanja ministra Bruèana Socialni demokrati dosledno, a žal brez uspeha opozarjamo že dalj èasa, zato nas navedbe novinarja žalijo in jih zavraèamo.
Sebastjan Jeretiè, služba SD za stike z javnostjo
Socialni demokrati že dolgo opozarjamo na katastrofalne posledice divje privatizacije in komercializacije zdravstva za javno zdravstvo in za zdravje ljudi. Naša zadnja novinarska konferenca na to temo ni del predvolilne kampanje, kot namiguje avtor prispevka pod gornjim naslovom, saj je naša poslanska skupina vložila že vrsto poslanskih vprašanj, stranka pa je na to temo imela tudi odmevno strokovno konferenco. Socialni demokrati smo na novinarski konferenci opozorili, da je poèetje zdravstvene oblasti v nasprotju z evropskim pravnim redom, kar kažejo tako aktualno dogajanje na evropskem sodišèu kot tudi sodbe evropskega sodišèa, izreèene v primerih podeljevanja koncesij brez javnih razpisov (dr. Trstenjak, Delo, 6. oktobra, str. 2).
Škodo, povzroèeno v letu in pol Bruèanovega ministrovanja, bo treba odpravljati še dolga leta po njegovi zamenjavi. Gre za klientelizem, sprevrženo poèetje oblastnikov in, kot kaže razvoj dogodkov na evropskem sodišèu, tudi za poèetje, ki je v nasprotju z evropskim pravnim redom. Nekateri obèinski veljaki in minister za zdravje svojim privržencem in prijateljem zdravnikom »pod mizo« delijo finanèna sredstva, programe in kadre, ki jih odvzemajo zdravstvenim domovom in bolnišnicam. Vse zaradi veèjih zaslužkov, ki si jih obetajo nekateri zdravniki.
V Slovenski Bistrici je oblastnikom uspelo v letu dni demontirati zdravstveni dom, v katerem sta le še dva zaposlena splošna zdravnika. Ko koncesionarji ob vikendih, praznikih in v èasu dopustov zaprejo ambulante, pa usmerjajo bolnike v zdravstveni dom. Ta ne zmore veè opraviti vseh prejšnih funkcij. Državljani vse bolj èutimo posledice nerazumnih ukrepov oblastnikov. Zdravstvene storitve so manj dostopne, zdravstvo vse dražje, kakovost manjša, zmanjšujejo se pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vedno veè moramo doplaèevati. Minister za zdravje skrbi za profite zasebnikov, ne poskrbi pa za ukrepe, ki bi koristili zdravju ljudi.
Na to poèetje in negativne posledice delovanja ministra Bruèana Socialni demokrati dosledno, a žal brez uspeha opozarjamo že dalj èasa, zato nas navedbe novinarja žalijo in jih zavraèamo.
Sebastjan Jeretiè, služba SD za stike z javnostjo
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Nov 01, 2006 22:28    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Èetrtek, 02.11.2006
Polemika
Zdravstvo med javnim in zasebnim

V zadnjem èasu se je razvila javna polemika o tem, ali je v Sloveniji javno zdravstvo ogroženo zaradi podeljevanja koncesij, in pojavila so se tudi gibanja in pozivi za ohranitev javnega zdravstva. Javno dostopna pisanja in izjave o tem pa so polne napaènih konceptov in poenostavljenih trditev, pa tudi povsem napaènega sklicevanja na pravo Evropske skupnosti.
Javnopravni in zasebnopravni izvajalci
Ena najbolj oèitnih zmot je enaèenje javnega zdravstva z javnopravnimi izvajalci, torej javnimi zavodi. Poudariti je treba, da javno službo v zdravstvu opravljajo tako javni zavodi kot zasebnopravni izvajalci s koncesijo in skupaj sestavljajo javni zdravstveni sistem. Pri tem je treba ugotoviti, da ima vsaka oblika izvajalcev svoje prednosti in pomanjkljivosti, kar velja za vse vrste javnih služb in tudi za zdravstvo.
Prednost javnih zavodov je res v bolj enostavnem financiranju in lažjem finanènem nadzorovanju, vendar imajo številne pomanjkljivosti: povsem nestimulativen sistem plaèevanja zaposlenih kot javnih uslužbencev, togost pri uporabi èloveških virov, nestimuliran in posledièno neuèinkovit menedžment, zastarelo organizacijo, neracionalno izrabo materialnih virov (pogosto tudi v postopku oddaje javnega naroèila) in pomanjkanje sredstev za investicije. Ob tem njihova deklarirana neprofitnost zbledi, saj kroniène izgube nikakor ni mogoèe enaèiti z neprofitnostjo. Tudi za zdravstvo namreè velja zakon vrednosti, kar pomeni, da se vse na tak ali drugaèen naèin plaèa.
Zasebnopravni izvajalci so zrcalna slika javnopravnih. Stimulirani so k upoštevanju zakona vrednosti, k racionalni izrabi materialnih virov, fleksibilnemu zagotavljanju èloveških virov in k optimizaciji upravljanja. Terjajo pa seveda mnogo bolj podrobno regulacijo in uèinkovitejši nadzor, da te racionalizacije ne gredo na raèun kvalitete storitev in pravic bolnikov.
Oèitno je, da se slabosti javnopravnih in zasebnopravnih izvajalcev medsebojno kompenzirajo in da so javnopravni izvajalci primerni za doloèene dejavnosti, zasebnopravni pa za druge. Tako so javnopravni izvajalci bolj primerni za preventivno dejavnost, prepreèevanje nalezljivih bolezni, nujno medicinsko pomoè, preskrbo s krvjo in organi, patoanatomsko dejavnost, programe javnega zdravja in podobno. Vendar za veèino drugih dejavnosti prednosti javnopravnih izvajalcev ne odtehtajo njihovih pomanjkljivosti. Javni zdravstveni sistem mora zato biti ustrezen splet javnopravnih in zasebnopravnih izvajalcev, pri èemer v našem sistemu javnega zdravstva zaradi socialistiène preteklosti zelo prevladujejo javnopravni izvajalci. Javni pozivi za ohranitev javnega zdravstva tako pozivajo k ohranitvi sedanjega obsega in položaja javnopravnih izvajalcev, kar je v luèi liberalizacije zdravstvenih storitev povsem nesmiselno.
Liberalizacija zdravstvenih storitev – enotni evropski prostor za bolnike
Procesi prestrukturiranja našega zdravstvenega sistema bodo namreè morali biti še hitrejši zaradi napovedane liberalizacije zdravstvenih storitev v Evropski skupnosti. Iz osnutka splošne direktive, ki bo urejala liberalizacijo storitev, so bile zdravstvene storitve sicer izvzete, vendar le zato, da bodo urejene s posebno direktivo. To liberalizacijo namreè terja pravo Evropske skupnosti, saj je Sodišèe evropskih skupnosti v Luksemburgu (v nadaljevanju: Sodišèe) v veèjem številu primerov od leta 1998 naprej odloèalo, da zdravstvene storitve predstavljajo storitve v smislu 49. in 50. èlena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Tako zanje veljajo pravila svobode opravljanja storitev, konkurence in nediskriminatornosti na notranjem trgu, ki veljajo za druge storitve. To velja ne glede na to, kako države èlanice organizirajo in financirajo svoj sistem javnega zdravstva.
V podrobnosti te liberalizacije se na tem mestu ni mogoèe spušèati, vendar bo imela daljnosežne posledice za javne zdravstvene sisteme v vseh državah èlanicah. Tako je Sodišèe odloèilo, da je zahteva za prehodno odobritev oziroma napotitev bolnika na zdravljenje v drugo državo èlanico ovira za svobodo opravljanja storitev. Taka ovira pa mora biti posebej upravièena v konkretnem primeru in le za bolnišnièno zdravljenje pod doloèenimi pogoji. To so temeljna izhodišèa za pravno urejanje mobilnosti bolnikov v Evropski skupnosti in tudi za mobilnost izvajalcev. Cilj vsega tega seveda ni nekakšna komercializacija zdravstvenih storitev, ampak zagotoviti bolnikom, da dobijo èim boljše zdravstvene storitve v katerikoli državi èlanici Skupnosti.
Oèitno pravo Evropske skupnosti loèi sistem financiranja javnega zdravstva, ki je stvar države èlanice in ki je praviloma v veliki meri utemeljen na družbeni solidarnosti, torej solidarnosti med revnimi in premožnimi, starimi in mlajšimi, bolnimi in zdravimi. Vendar je od tega sistema treba loèiti izvajalski del javnega zdravstva, torej razliène javnopravne in zasebnopravne izvajalce javne službe v zdravstveni dejavnosti. Izvajalski del mora biti utemeljen na svobodi opravljanja zdravstvenih storitev, konkurenci med izvajalci in zagotavljanjem èimbolj odprtega notranjega trga v Evropski skupnosti.
Javni razpisi koncesij
V tem kontekstu je vprašanje javnih razpisov koncesij za javno zdravstveno službo le eden od kamenèkov v mozaiku liberalizacije zdravstvenih storitev. V zvezi s tem je bilo mogoèe brati oèitke, da je podeljevanje koncesij po našem veljavnem zakonu brez javnega razpisa v oèitnem nasprotju s pravom Evropske skupnosti. Po veljavnem zakonu se koncesije res podeljujejo brez javnega razpisa, vendar je treba reèi, da podeljevanje koncesij niti zdaj ni povsem brez javnega razpisa, saj se izvede letni javni razpis za sklenitev letnih pogodb med ZZZS in javnimi zavodi ter koncesionarji pod istimi pogoji, na podlagi katerih koncesionarji dobijo plaèilo.
Zgoraj navedene trditve neskladnosti naše pravne ureditve podeljevanja koncesij se sklicujejo na mnenje generalne pravobranilke Stix-Hackl v zadevi C-507/03, Komisija proti Irski, pogovorno imenovani »An Post« zadeva, v katerem pravobranilka predlaga, naj sodišèe razglasi, da Irska ni izpolnila svojih obveznosti po Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ker se je odloèila, da zaupa izvajanje storitev An Post brez predhodne objave, èeprav niso obstajale okolišèine, ki bi dovoljevale popolno opustitev objave. Pri tem je treba poudariti, da sporno pogodbeno razmerje nikakor ni koncesija zdravstvene dejavnosti, paè pa pooblastilo irskega Ministrstva za socialne zadeve irski poštni službi An Post, da izplaèuje socialne pomoèi.
Kljub temu je res, da se po direktivi, ki ureja javna naroèila, ta primer povezuje tudi s sklepanjem pogodb, katerih predmet so zdravstvene storitve. Ali je sklepanje pogodb, kakršne so koncesijske pogodbe za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti, brez javnega razpisa v neskladju s pravom Evropske skupnosti, je precej sporno vprašanje. V zgoraj omenjeni postopek je pred Sodišèem vkljuèenih veè držav èlanic. Sodišèe po javno dostopnih podatkih v tem primeru še ni odloèilo. Tudi èe bo sledilo predlogu generalne pravobranilke, katerega vsebinsko bistvo je, da je treba tudi take pogodbe sklepati po objavljenem javnem razpisu, bo to predstavljalo pomembno novo interpretacijo prava Evropske skupnosti, ki ji bodo morale države èlanice slediti tako, da svojo pravno ureditev prilagodijo tej razlagi. Zato je nujna pri nas èimprejšnja obravnava in sprejetje že pripravljenega novega zakona, ki bo urejal podeljevanje koncesij za izvajanje javne službe v zdravstveni in lekarniški dejavnosti.
Liberalizacija kot priložnost za slovensko zdravstvo
Pozivi k apriorni neprofitnosti in averzija do zasebnega dela v zdravstvu je videti v luèi teh procesov anahronizem. V svetu hitrih sprememb, v katerem živimo, lahko te spremembe opazujemo na dva naèina: kot grožnjo staremu ali kot priložnost za novo. Vendar je prvi naèin, ki vodi v obrambo starega, vedno in povsod obsojen na propad. Tovrstnih sprememb s perspektive Slovenije ni mogoèe ne prepreèiti ne obvladovati, zato se jim je treba èim prej in èim bolje prilagoditi.
Menim, da je liberalizacija za slovensko zdravstvo velika priložnost. Èeprav se seveda pojavljajo napake, pa imamo na splošno dobre zdravnike in drugo zdravstveno osebje, sledimo evropskemu razvoju medicine in imamo kakovostne zdravstvene storitve, ki so relativno poceni. Taki izvajalci so lahko zelo konkurenèni v odprtem in liberaliziranem prostoru zdravstvenih storitev in to priložnost mora slovensko zdravstvo izkoristiti. To pa nikakor ne tako, da se sistem javnega zdravstva poskuša kot celota ohraniti v starih okvirih javnopravnih izvajalcev, paè pa s èimprejšnjo prilagoditvijo temu liberaliziranemu prostoru.
Nikakor nimam vseh odgovorov, kako naj se to stori, vendar je nekaj temeljnih usmeritev jasnih: poveèati število zasebnopravnih izvajalcev, opredeliti nove funkcije zdravstvenim domovom, zmanjšati število javnih zavodov in jih usposobiti za konkurenèno delovanje ter omogoèiti širšo možnost pridobivanja zasebnih vlaganj s statusnimi oblikami javno-zasebnega partnerstva. Èeprav bodo gotovo težave, je ta prilagoditev nujna.
Dr. Rajko Pirnat
dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
stanka



Pridružen/-a: Ned Feb 2006 20:41
Prispevkov: 171
Kraj: Limbuš, Maribor

PrispevekObjavljeno: Èet Nov 02, 2006 20:32    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Mislim, da je èlanek dr. Pirnata izredno dober in kaže na to, da èlani Gibanja za ohranitev javnega zdravstva zavajajo ljudi, da bi ohranili svoje dobro plaèane položaje.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo Pošlji E-sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Nov 08, 2006 22:09    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Pisma bralcev-Delo
Zdravstvo med javnim in zasebnim
Sre 08.11.2006

Èestitam k objavi prispevka dr. Rajka Pirnata, ki ste ga pod gornjim naslovom objavili v Delu 2. nov. 2006! Vse trditve, navedbe in zakljuèke dr. Pirnata v njegovem prispevku takoj podpišem!
Na izrazito enostransko, ideološko in populistièno kampanjo proti t. i. privatnemu zdravstvu, ki so jo slovenski print-mediji nevede objavljali do sedaj, je ta strokovno utemeljeni prispevek izvrsten odgovor.
Kot bralec Dela, ki je 30 let kot zavarovanec v Nemèiji poklicno sodeloval z evropskimi in ameriškimi sistemi zdravstvenega zavarovanja, upam, da bo ta prispevek zaèetek strokovno vodenega dialoga o tej tematiki, brez osebnih in politiènih ambicij.
Prispevek je zelo tehten, takoj ga lahko podkrepim z osupljivim aktualnim razvojem in s konkretnimi rezultati liberalizacije zdravstva v Nemèiji, domovini obveznega zdravstvenega varstva in zavarovanja (Bismarck, v poslanici z dne 17.11.1881).
Andrej Pitako
odvetnik
Kolodvorska 7/I, Ljubljana


Nazadnje urejal/a Vali Sob Nov 11, 2006 10:33; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Nov 08, 2006 22:11    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Izjava dneva
Delo, 9. 11.2006

Izjava Jaklièa

»Sedanje podeljevanje koncesij pomeni krajo. Koncesija je zanesljivo nekaj vredna, zdravniki pa jo dobijo zastonj.«
Marko Jakliè, predsednik uprave Vzajemne, na posvetu o javno-zasebnem partnerstvu v zdravstvu.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Nov 08, 2006 22:17    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo, 9.11. 2006
Javno-zasebno partnerstvo v zdravstvu

Bolnišnice na razpotju
Od javno-zasebnega partnerstva minister Bruèan prièakuje boljšo dostopnost in kakovost zdravstva – Pilotski projekt bo bolnišnica Trbovlje


Ljubljana – Na obzorju se nakazuje nov val veèjih družbenih sprememb. Omogoèil jih bo zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki bo bolj na široko odprl vrata zasebnemu kapitalu v tako imenovane družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, socialne institucije in kulturo) in omogoèil njihovo veèjo privatizacijo. Prvi posvet in okrogla miza o javno-zasebnem partnerstvu v zdravstvu (organiziral ju je èasnik Finance) sta pokazala, da imajo strokovnjaki na upravljalsko in lastninsko preoblikovanje zdravstva zelo razliène poglede, minister Andrej Bruèan pa je napovedal dopolnitve predloga zakona, ki èaka na drugo parlamentarno branje.
Minister Bruèan je navedel dva razloga za potrebo po uvedbi javno-zasebnega partnerstva v zdravstvo: država ni sama sposobna zagotoviti potrebnih investicij, zato prièakuje zasebne vlagatelje, in ima premalo zdravnikov glede na delovnopravno zakonodajo, kar naj bi odpravilo zasebno izvajanje zdravstvene dejavnosti, torej koncesije. Od javno-zasebnega partnerstva minister prièakuje boljšo dostopnost, kakovost in veèjo uèinkovitost zdravstva, ne prièakuje dodatnega razslojevanja prebivalstva, paè pa boljše izvajanje javne službe. Pilotski projekt bo bolnišnica Trbovlje, kjer bo zasebnik vloil denar v zgradbo in opremo, v njej bodo delali zasebniki, upravljanje pa bo ostalo javnemu zavodu, je napovedal minister. Treba bo pripraviti analizo o podroèjih interesa za partnerstvo in doloèiti jasna pravila za vstop zasebnega kapitala in zasebnega dela ter predvideti potreben nadzor, je dejal minister in posebej omenil, da zdravstvo ne dovoljuje dobièka.

Tako minister kot vsi nadaljnji razpravljavci so se strinjali, da sedanja oblika javnih zavodov ni optimalna za zdravstvo, saj zelo utesnjuje dejavnost in ne omogoèa lastninskega preoblikovanja (prof. dr. Rado Bohinc), menedžerju ne daje orodij za vodenje (Franc Hoèevar, nekdanji generalni direktor KC), so preživeta oblika samoupravljanja (Marko Jakliè, predsednik uprave Vzajemne), o vprašanju, kako naprej, pa so se njihova mnenja razpršila na vse mogoèe strani.
Dr. Bojan Tièar s fakultete za policijsko-varnostne vede se je zavzel za preoblikovanje bolnišnic v javna podjetja, Bohinc za neprofitne zasebne zavode, Jakliè je predlagal preoblikovanje v delniške družbe v lasti obèine ali države, kar bi omogoèilo dokapitalizacijo in druga vlaganja, zdravnikov pa (skozi podeljevanje koncesij) ne bi bilo treba lastniško vkljuèevati. Po njegovem bi lahko država nekaj bolnišnic odprodala ali jih dala v najem, denimo Vzajemni. Za Bohinca je delniška družba nesprejemljiva, saj bi to zdravstvo spremenilo v profitno dejavnost. Enako neprimerne so po njegovem zdravniške zadruge (te naèrtuje Fides), ki bi lastniško prevzele bolnišnice, med drugim zato, ker bi se morale ravnati po zakonu o (kmetijskih) zadrugah. Darinka Miklavèiè, generalna direktorica Kliniènega centra, se je zavzela za lastninsko preoblikovanje, saj bodo sicer javni zavodi »postajali èedalje slabši«.
Zakaj bi zasebni vlagatelj sploh vlagal v zdravstvo? Zanesljivo zaradi dobièka, in sicer v višini vsaj 12 do 15 odstotkov, je dejal prof. dr. Mojmir Mrak z ekonomske fakultete, s èimer so soglašali vsi prisotni in opozarjali, da mora biti zdravstvo urejeno v dobro zavarovancev, ne pa zdravnikov ali kapitala.
Milena Zupaniè
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Nov 10, 2006 15:46    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Bruèan zavraèa vse oèitke
K.K./STA, Èet 09.11.2006, 15:10
Odgovor na interpelacijo bo javnosti v celoti na voljo jutri

Ljubljana - Vlada se je na današnji seji seznanila z odgovorom na interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za zdravje Andreja Bruèana. Minister se v odgovoru ne strinja s predstavniki poslanske skupine LDS, ki so interpelacijo vložili, in utemeljeno zavrnil vse oèitke. Minister bo imel v zvezi s tem v petek tudi posebno izjavo za javnost, je na novinarski konferenci po seji povedal tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak.

Minister Bruèan je po Hajdinjakovih besedah zadovoljen, ker bo lahko širši javnosti predstavil opravljeno delo. Odgovor na interpelacijo bo v celoti javnosti na voljo v petek, ko bo objavljena na spletni strani ministrstva za zdravje, in sicer po tem, ko bodo odgovor prejeli tudi poslanci, je še povedal Hajdinjak.

Kot je znano, je LDS 11. oktobra po interpelaciji o delu ministra za kulturo Vaska Simonitija vložila že drugo interpelacijo, tokrat zoper ministra za zdravje Andreja Bruèana. V njej ministru Bruèanu oèitajo divjo in nenaèrtno privatizacijo v zdravstvu, nepripravo veè zakonov, manipuliranje s podatki o èakalnih dobah ter milijardno škodo zaradi previsokih cen zdravil.

V LDS so v interpelaciji zapisali preprièanje, da je Bruèan odgovoren za razgradnjo zdravstvenih domov, saj dopušèa nenadzorovano in nezakonito podeljevanje koncesij na podroèju primarnega varstva in lekarniške dejavnosti, brez prave strategije, analize ali nadzora. Vse koncesije, izdane od vstopa Slovenije v EU, so nezakonite, saj njihovo podeljevanje poteka brez javnih razpisov, v nekaterih primerih pa gre po preprièanju LDS tudi za klientelizem.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Nov 10, 2006 16:24    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Novica-Ministrstvo za zdravje RS
10.11.2006
Minister Bruèan je danes odgovoril na oèitke iz interpelacije



Ministrstvo za zdravje je danes v državni zbor vložilo odgovore na interpelacijo zoper ministra za zdravje Andreja Bruèana, ki jo je 11. 10. 2006 vložila poslanska skupina LDS. Oèitke iz interpelacije je minister za zdravje v svojem odgovoru, ki obsega 86 strani, v celoti zavrnil kot neutemeljene.

Minister Andrej Bruèan je danes na kratko komentiral oèitke iz interpelacije, sicer pa bo o interpelaciji obširneje spregovoril ob ustnem zagovoru v Državnem zboru, kjer je v skladu z doloèbami Poslovnika Državnega zbora tudi mesto za razpravo. Odgovori so danes objavljeni na spletni strani Ministrstva za zdravje ( odgovori na interpelacijo ), tako da bo lahko vsak državljan sam presodil o upravièenosti vložene interpelacije.

"Ugotavljam, da je bilo s pripravo odgovorov na neutemeljene oèitke izgubljenega veliko dragocenega èasa, sem pa zadovoljen, ker bom lahko širši javnosti predstavil opravljeno delo in svoje dosežke. Izraziti pa moram razoèaranje nad navajanjem neresnic, demagoških trditev in oèitkov o neizvršenih nalogah v dveh letih mojega mandata, pa tudi nepoznavanju prava države republike Slovenije, s katerimi so pisci interpelacije, med katerimi so tudi taki, ki so ministrstvo vodili v prejšnjem mandatu, še dodatno pokazali svojo nesposobnost vodenja ministrstva v prejšnjem mandatu" je še povedal minister Bruèan, ob tem pa je opozoril tudi na delovanje Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, ki se po njegovem mnenju ne more deklarirati za civilno družbo.

"Organizacije civilne družbe so seveda v demokratiènih okoljih dobrodošle, vendar morajo svojo vlogo in delovanje uresnièevati v okvirih, ki èim bolj izloèajo politiène vplive. Za Gibanjem za ohranitev javnega zdravstva pa stojijo politièno motivirane skupine, za katere bi bilo bolj smotrno, èe bi svoje argumente uveljavljale preko svojih poslanskih skupin, namesto da se njeni èlani skrivajo za t.i. "civilno družbo". Na koncu je še dodal, da je zanimivo, da ravno nekateri pisci interpelacije, pa tudi uradni nasprotniki koncesionarstva zdravstvene storitve išèejo tudi pri zasebnikih koncesionarjih, in da je tega vesel, saj to samo potrjuje velik razkorak med njihovimi besedami in dejanji.

*****************************

Odgovor na interpelacijo si lahko v celoti preberete na 86 straneh obsežnem gradivu na spletni strani Ministrstva za zdravje.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Nov 11, 2006 11:06    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo-Sobota, 11.11. 2006
Odgovor ministra za zdravje na interpelacijo
»Oèitke v celoti zavraèam«
Bruèan je pisce interpelacije zavrnil, da so imeli dovolj èasa za ureditev stvari, ki mu jih zdaj oèitajo – Navedbe o klientelizmu je oznaèil za izmišljotino


Ljubljana – »Oèitke interpelacije v celoti zavraèam kot neutemeljene,« je na vèerajšnji tiskovni konferenci dejal minister za zdravje Andrej Bruèan, v nadaljevanju pa je le na kratko komentiral nekatere od njih. Odgovore, ki jih je vèeraj poslal državnemu zboru, je napisal na 86 straneh in »si jih lahko vsakdo prebere na spletni strani ministrstva za zdravje«, je dejal. V državnem zboru bo na oèitke odgovarjal predvidoma na decembrski seji. V LDS, kjer so interpelacijo o delu ministra Bruèana napisali, vèeraj niso komentirali ministrovih odgovorov, saj so jih šele prejeli; prebrali jih bodo èez konec tedna in se do njih opredelili prihodnji teden, je dejala prvopodpisana pod interpelacijo Cveta Zalokar Oražem.
Na poglavitni oèitek LDS, da minister izvaja divjo in nenaèrtovano privatizacijo zdravstva, je minister odgovoril kot že veèkrat doslej: podeljevanje koncesij po njegovem mnenju ni privatizacija, v njegovem mandatu pa »ni bila niti ena koncesija dana divje«. Ni res, da ne nastopa kot varuh javnega interesa in nosilec parcialnih interesov posameznikov, paè pa se sam zavzema za ohranitev javnega zdravja, je dejal. Navedbe o poslabšanju zdravstvenega sistema zaradi podeljevanja koncesij (še posebno v primeru Slovenske Bistrice) je minister oznaèil kot nerealne in tendenciozne, navedba, da zdravniki koncesionarji varèujejo na pacientih, pa še ni bila dokazana z nobeno resno raziskavo ali analizo, je zapisano v odgovoru na interpelacijo. V interpelaciji ministru oèitajo tudi klientelizem in v tem pogledu veèkrat omenjajo Marka Bitenca, ministrovega svetovalca, tako zaradi lanske podelitve koncesije za dobrih 130 milijonov tolarjev na leto kot zaradi zavarovalniških poslov podjetja Prva zdravstvena asistenca, katerega soustanovitelj je Bitenc. Po ministrovem mnenju je podelitev koncesije Bitencu iste vrste kot podelitev koncesije Medicorju v èasu, ko je bil minister Dušan Keber, oèitke o klientelizmu ali korupciji v zvezi z Bitencem pa je zavrnil kot »žaljivo podtikanje in izmišljotino«. O Prvi zdravstveni asistenci mora odloèiti Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), je dejal, ki nekaj pripravlja, »vendar vsega ne morem povedati, saj vse stvari niso za javnost«, je odgovoril minister Bruèan. Kot piše v odgovoru na interpelacijo, je AZN Bitenèevemu podjetju izdala odloèbo o odpravi kršitev 12. oktobra, do pravnomoènosti odredb pa so postopki AZN po zakonu zaupni.
Med zanimivejšimi deli interpelacije in odgovora nanjo je oèitek LDS, da se minister obdaja s svetovalci, »ki nimajo niti izkušenj niti zadostnega znanja«. Minister odgovarja, da je minister eldeesove vlade Dušan Keber najel avstralske svetovalce za 750 milijonov tolarjev, kar bodo davkoplaèevalci odplaèevali Svetovni banki še 12 let, sam pa ima cenejše, zelo izkušene domaèe strokovnjake, med katerimi navaja tudi nekdanjega namestnika generalnega direktorja KC. Temu ( Janezu Zajcu, op. p.) LDS v interpelaciji prav tako oèita krivdo za nekajstomilijonsko oškodovanje pri znamenitem nakupu operacijskih miz za KC leta 2003, Bruèan pa odgovarja, èeš da »pogrevajo svoj konstrukt afere nakupa operacijskih miz, ki je bila po znanih postopkih prejšnjega ministra namenjena predvsem odstranitvi vodstva KC«.
Bruèan se je v odgovoru temeljito posvetil tudi nekaterim oèitkom, kot je dejstvo, da Slovenija nima nacionalnega naèrta in strategije zdravstvenega varstva ter da zamuja z vrsto potrebnih zakonov. Pri tem je del krivde prevalil tudi na mandat prejšnje vlade, manj preprièljivo pa je zavrnil oèitke v zvezi z umanjkanjem zdravstvene mreže (ki jo je napovedal èisto na zaèetku mandata), manipulacijo s èakalnimi dobami in neurejenim stanjem v citopatologiji, natanèneje pa popisal tudi svoj pogled na »samostojnost« javne zdravstvene blagajne. O oèitani milijardni škodi zaradi previsokih cen zdravil meni, da so cene zdravil primerno oblikovane. Celoten odgovor ministra Bruèana na interpelacijo si lahko ogledate na delo.si.
Milena Zupaniè
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sre Nov 15, 2006 07:01    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Mladina: Å¡t. 46, 2006


Andrej Bruèan, minister za zdravje
»BISTVENO SMO SKRAJŠALI ÈAKALNE DOBE«

Trdite, da podeljevanje koncesij ni privatizacija, saj so koncesionarji financirani iz javnih sredstev. Toda èe je nekdo plaèan z javnim denarjem, to še ne zadošèa za trditev, da deluje v javni mreži, saj bi sicer lahko rekli, da je v javni mreži tudi SCT, ki z javnim denarjem gradi ceste ...
Zakonodaja pozna sodelovanje zasebnih pravnih in fiziènih oseb. Pri izvajanju javne službe na podlagi koncesije ali pri izvajanju javnih del, ki se plaèujejo iz javnih sredstev in jih je naroènik dolžan oddati z javnim razpisom in izbrati po zakonu o javnem naroèanju najugodnejšega ponudnika. Koncesija v zdravstveni dejavnosti je urejeno pravno razmerje med koncedentom in koncesionarjem, v katerem koncedent podeli koncesionarju pravico, da ta v svojem imenu in za svoj raèun izvaja javno službo v doloèenem obsegu in na doloèenem mestu v mreži javne zdravstvene službe. Obèina ali ministrstvo za zdravje prenese izvajanje javne službe na pravno ali fizièno osebo z odloèbo, v kateri doloèi vrsto in obseg dejavnosti in programa storitev, pogoje za opravljanje javne službe, naèin financiranja teh storitev, zaèetek veljavnosti, rok koncesije, rok za odpoved in morebitna sredstva, ki jih potrebuje za opravljanje javne službe. Podeljevanje koncesij zagotovo ni privatizacija, je pa uvajanje zasebnega dela v mrežo javne zdravstvene službe. Za vse izvajalce javne zdravstvene službe, torej za javne zdravstvene zavode in koncesionarje, veljajo enaki pogoji delovanja. Vsi imajo doloèene letne programe storitev po enakih merilih, ki so vsako leto doloèena v Splošnem dogovoru. Za vse izvajalce javne zdravstvene službe veljajo enake cene za enake zdravstvene programe in vsi državljani oziroma zavarovane osebe imajo zagotovljeno enako dostopnost do vseh izvajalcev javne zdravstvene službe. Treba je poudariti, da so elementi cen javnih zdravstvenih storitev opredeljeni v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Te cene so zasnovane neprofitno. Ob tem je treba poudariti, da ima pri nas vsak državljan oziroma zavarovana oseba svobodno možnost izbire zdravnika oziroma izvajalca javne zdravstvene službe. Povedano je že odgovor na prvi del vašega vprašanja. Samo dejstvo, da je nekdo financiran iz javnih sredstev, še ne pomeni, da je izvajalec javne službe. Èe pa je financiran na naèin, kot velja na podroèju javnega zdravstva, in je hkrati pogodbeno vezan, da v okviru svojega programa obravnava po enakih merilih vse prebivalce oziroma zavarovane osebe, to pomeni delovanje v mreži javne zdravstvene službe. Razlika med SCT-jem in izvajalci javne zdravstvene službe je tako oèitna.

Zakaj menite, da brez koncesij ne bo mogoèe v celoti uresnièiti programa skrajševanja èakalnih dob? Ali niso za skrajševanje èakalnih dob potrebni dodaten denar, dodaten kader ali dodatna oprema?
Jasno je, da je za skrajševanje èakalnih dob potreben tudi dodaten denar, morda nekaj dodatne opreme, boljša organizacija v javnih zavodih, pa tudi dodaten kader in denar za plaèevanje vseh, ki veè delajo. To prej ni bilo urejeno, zato smo dopolnili zakon o zdravniški službi in za vse profile zagotovili dodatna plaèila. Brez tega ni mogoèe realizirati nobenega dodatnega programa. Nekateri javni zavodi in koncesionarji, ki že delajo, ne morejo izvršiti ponujenega dodatnega programa v celoti, zato je treba zagotoviti še dodaten kader z novimi koncesijami za posamezne programe. Koncesije se zato podeljujejo kot èasovno omejene za izvedbo enkratnega programa ali pa za daljše obdobje, èe se dodatni program zaradi potreb patologije prebivalcev umesti v redni program. S tem smo dosegli bistveno skrajšanje èakalnih dob.

Doslej ste dali soglasje k vsem koncesijam, ki so jih podelile obèine. Zakaj niste zahtevali strokovne, finanène ali kadrovske analize, ki bi utemeljila potrebo po takih ukrepih in ki bi predvidela morebitne posledice za javne zavode in uporabnike?
Vsaka podelitev koncesije je analizirana, analizirani so tudi podatki iz zdravstvenih domov, in sicer o obsegu programa, ki ga je opravljal zdravnik, ki želi pridobiti koncesijo, kaj to pomeni za obèino in predvsem za dostopnost storitev zavarovancem. Presojamo tudi lokacijo, kjer bo delal koncesionar, opravimo ogled prostorov, opreme, pregledamo tudi, ali so izpolnjeni vsi drugi pogoji, ki jih mora prosilec izpolnjevati. Za zdaj ni bilo zaznati nobenih težav z odpušèanjem zaposlenih ob prehodu v zasebništvo. Že veèkrat sem pozval, naj mi sporoèijo imena tistih, ki so zaradi prehoda v zasebništvo izgubili službo, pa do sedaj teh podatkov nisem dobil. Nasprotno, v Sloveniji manjka diplomiranih medicinskih sester in tudi drugega sposobnega kadra. Tako se ni bati morebitne brezposelnosti zaradi prehoda v zasebništvo.

Kako boste poskrbeli za to, da bodo koncesionarji izvajali nadomešèanje, da ne bodo varèevali pri pošiljanju bolnikov na laboratorijske preiskave, da se bodo pri zaposlovanju osebja držali predpisanih kadrovskih meril?Te dolžnosti jim narekujejo že sedanje koncesijske pogodbe, pa tudi pogodbe z ZZZS. Res pa je, da dosedanja zakonodaja nima dovolj dobro reguliranega nadzora. Z zakonom o pravicah pacientov smo pacientom konèno dali priložnost, da na kršitve reagirajo, in verjamem, da bodo sami najboljši nadzorniki. Njihove pritožbe bodo obravnavali senati komisije za varstvo pravic. Na novo urejamo interne nadzore in strokovne nadzore ter upravne nadzore v novem zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki je v pripravi. V noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki gre te dni po dvajsetih pogajanjih na Ekonomsko-socialni svet, pa smo razširili nadzor ZZZS. Zavod bo nadzoroval izvajanje splošnega in podroènih dogovorov, kjer so zapisani obseg programa in cene, kadrovski in drugi standardi, materiali, financiranje laboratorijev, delovni èas, sodelovanje v dežurstvu in še veliko drugih pravil in obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati oboji, javni zavodi in koncesionarji. Vzpostavljamo javno mrežo nujne medicinske pomoèi in izvajanja dežurne službe na vnaprej znanih lokacijah in ob posebni organizaciji. Podedoval sem štirinajst let staro zakonodajo na podroèju zdravstva, ki je ni hotel ali znal spreminjati nihèe pred menoj, še posebej ne prejšnji minister, saj ni spremenil ali sprejel niti enega sistemskega zakona, ki bi urejal zadeve, o katerih sprašujete.
Niè ni narobe, èe imamo tovrstna gibanja, morajo pa ljudje vedeti, kdo stoji za njimi. Ne gre za civilno družbo, temveè za politièno motivirane skupine, za katere bi bilo morda smotrneje, èe bi svoje argumente uveljavljale prek svojih poslanskih skupin, namesto da se skrivajo za tako imenovano 'civilno družbo'. Številne okrogle mize, ki sem se jih udeležil v zadnjem èasu, na primer v Domžalah, Slovenj Gradcu in še kje, so popolnoma demantirale trditve razliènih èlanov gibanja. Tudi sam sem že veèkrat zavrgel njihove trditve in na primer pojasnil, da lahko zavarovanci uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva po enakih postopkih in brez kakršnihkoli doplaèil na enak naèin v javnem zavodu in pri koncesionarju. Mimogrede, nasprotniki koncesionarstva poišèejo zdravstvene storitve pri zasebnikih koncesionarjih, ko gre za njihovo zdravje, državljanom pa privošèijo, da èakajo v vrstah. Isti ljudje so ravno tako kot jaz imeli priložnosti za izvedbo reformnih procesov v zdravstvu, niso jih izvajali ali pa so zamudili svoj èas, nekateri pa celo še delujejo v zdravstvu.

Kateri je po vašem mnenju glavni motiv zdravnikov za odhod med koncesionarje? Je to predvsem možnost ustvarjanja dobièka?
V zadnjih štirinajstih letih sem se v Kliniènem centru in na položaju ministra veliko pogovarjal s posameznimi zdravniki. Vzroki so zelo razlièni. Na podlagi informacij, ki jih imam, menim, da gre predvsem za nezadovoljstvo z vodenjem in organizacijo dela v javnih zavodih, sledijo nezmožnost timskega dela in sodelovanja z neposrednim vodjem, nato so tu ambicije posameznih zdravnikov po lastnem upravljanju delovnih procesov, prizadetost sposobnih zdravnikov z uravnilovko pri plaèah v javnih zavodih, možnost boljšega zaslužka, družinska tradicija v zdravniškem poklicu in kapital, boljša lastna oprema, so pa še drugi, morda nekoliko manj pogosti razlogi. Do podobnih ugotovitev je prišla tudi Zdravniška zbornica Slovenije prek ankete, ki jo je opravila med zdravniki.

Bi si med koncesionarje želelo manj zdravnikov, èe bi direktorji javnih zavodov lahko bili fleksibilnejši pri izplaèilu osebnih dohodkov – èe bi bil stimulaciji namenjen veèji odstotek plaènega proraèuna in bi torej v zdravstvenih domovih ne vladala uravnilovka?
Gotovo so omenjeni razlogi zelo pomembni in sem jih tudi sam uvrstil na prva mesta. Verjetno bi lahko vplivali na manjši odhod zdravnikov v zasebno delo.

Mag. Julijana Mlakar Bizjak v študiji Uèinki komercializacije zdravstva na kazalce uspešnosti zdravstvenega sistema ugotavlja: "Liberalizacija in komercializacija zdravstva sicer lahko poveèa uèinkovitost zasebnika na naèin, ki koristi predvsem njemu samemu, slabo pa vpliva na uèinkovitost zdravstvenega sistema. Praksa kaže, da se z manj regulacije in z veè komercializacije za veèji vložek v zdravstvu dobi manj zdravja, manj solidarnosti ter manj uèinkovito zdravstvo." Zakaj vztrajate pri komercializaciji zdravstva, èe ima ta v praksi slabe uèinke?
Te konkretne študije ne poznam. V dnevnem èasopisju objavljeni èlanki pa so posledica namigov in neresniènih trditev, ki nimajo nobene praktiène vrednosti ali znanstvene podlage. Na vsak naèin bo potrebna liberalizacija pri organizaciji zdravstva. Preprièan pa sem, da v nobenem primeru ne bo komercializacije v zdravstvu na ameriški naèin, kot to zmotno zatrjuje Bizjakova. Napaèna je tudi trditev, da zasebništvo v zdravstvu daje manj zdravja. Dokazi govorijo ravno nasprotno. V sistemu zavarovalništva je treba zagotoviti še veèjo solidarnost kot sedaj. Neresnièna je tudi trditev, da vztrajamo pri komercializaciji zdravstva. Ne znam si predstavljati slovenske vlade, ki bi ukinjala obvezno zdravstveno zavarovanje, solidarnost in zmanjševala pravice. To so civilizacijski dosežki! V dopolnilnih zavarovanjih smo jih z medgeneracijsko vzajemnostjo v noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju še nadgradili in dopolnili ter razširili za nekatere skupine tudi pravice do zdravstvenih storitev v obveznem zavarovanju. Ob tem menim, da je potrebne veè regulacije države in nadzora v mešanem javno-zasebnem izvajanju zdravstvenih storitev in pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Trditve Bizjakove o samoplaèništvu in socialni diferenciaciji so popolnoma izmišljene.

Podelitev koncesije dr. Marku Bitencu ste utemeljevali z argumentom, da je njegov program namenjen skrajševanju èakalnih dob. LDS vam v interpelaciji oèita, da gre zavajanje. Leta 2005 je bilo namreè opravljenih štiri odstotke manj operacij golše kot leta 2004, èakalna doba pa se je podaljšala za dva meseca in pol ...
Seveda so se èakalne dobe skrajšale. Podatki kažejo zmanjšanje števila èakajoèih na specialistiènoambulantne storitve in bolnišnièno obravnavo v letu 2005 za 35 odstotkov ali s 77.342 na 50.261 èakajoèih. Gre za podatke z dne 31. decembra 2005. Podatki o številu èakajoèih so spodbudni in kažejo, da se je število dodatno obravnavanih bolnikov v akutni obravnavi leta 2005 poveèalo za 10.085 bolnikov ali za 3,1 odstotka, število vseh èakajoèih na akutne obravnave pa se je zmanjšalo z 32.192 na 28.944 bolnikov ali za 10,1 odstotka. Èe bodo izvajalci izpeljali vse dogovorjene in predlagane programe, torej redne in enkratne programe iz leta 2005 in 2006, bo v akutni bolnišnièni obravnavi leta 2006 skupno obravnavanih 342.308 bolnikov, to pomeni dodatnih 21.438 ali 6,7 odstotka bolnikov veè kot leta 2004, hkrati pa bo porabljenih samo 5,9 odstotka veè sredstev. Tudi po anketi zdravniške zbornice so se leta 2005 èakalne dobe povsod skrajšale, razen za endoprotezo kolena in gležnja, fizioterapijo ter nekatere zobozdravstvene programe.

Urša Marn
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Èet Nov 16, 2006 07:44    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo: 16. 11. 2006

Zdravstvo med državnim in zasebnim
Èet 16.11.2006
Prav neverjetno je, kako nekateri ne loèijo, kaj je državno (ali družbeno) in kaj je zasebno, a še vedno javno zdravstvo. Èeprav je ta distinkcija morda na videz nepomembna, ni tako, saj je trditev, da je pri privatizaciji zdravstva v nevarnosti socialni in solidarni vidik zdravstva, precej zavajajoèa in demagoška. Bistveno je ali bi vsaj moralo biti, da je javna vsaka dejavnost, ki se financira iz sredstev, zbranih pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)!
Strah pred privatizacijo je upravièen, èe jo bomo izpeljali tako, kakor smo privatizirali podjetja; pri tem so nekateri neverjetno obogateli samo zato, ker je bila zakonodaja ohlapna in ker divje (bolje reèeno podivjane) privatizacije nismo strogo sankcionirali. Taka privatizacija v zdravstvu je vsekakor nesprejemljiva in noben normalen èlovek takega naèina ne sprejema, saj bi ali bo z njo veèina prebivalstva res samo izgubila. Zato mora država ohraniti nadzor nad procesom privatizacije in hkrati zagotoviti èim veèjo strokovnost in praviènost za vse. In prav na tem segmentu nadzora se je sicer dobro zamišljena privatizacija marsikje in marsikdaj »sfižila« in stvari ne teèejo tako, kot bi morale.
Skrb zbujajoèe je, da si želi oditi med zasebnike toliko zdravnikov. O motivih najbrž ni treba prav veliko razpravljati. O tem naj si vsakdo ustvari svoje mnenje. Vsakdo ima seveda pravico, da se odloèi, po kakšni poklicni poti bo šel, vendar so posamezne znaèilnosti nekaterih poklicev take, da so veèini skupne in se jim ni mogoèe izogniti. Tako bi se moral vsakdo, ki se je odloèil za zdravniški poklic, zavedati, da bo delal z bolniki in da je »obsojen« na delo tudi takrat, ko veèina ljudi poèiva. Zato je najbolj nesprejemljivo, da prenekateri zdravniki niso vkljuèeni v sistem dežurstva, kar velja predvsem za specialiste na primarni ravni (pediatre, ginekologe, interniste, kirurge itd.) in ne toliko za zdravnike splošne oziroma družinske medicine, ki praviloma tudi dežurajo.
Popolnoma se strinjam s tistimi, ki želijo podatke o tem, kaj bi ali bo privatizacija pomenila za izboljšanje kvalitete in cenovne uèinkovitosti. Toda, ali smo jih sploh zmožni pridobiti? Vemo, da zboli v Sloveniji za rakom vsako leto okrog 10.000 ljudi, da je toliko in toliko nesreè s hudimi posledicami, da utrpi srèni infarkt ali možgansko kap nekaj tisoè ljudi itd. To vse vemo pa vendar, ko je treba zagotoviti mrežo npr. urgentnih centrov enakomerno po vsej državi, nastanejo težave.
Prenapolnjenost Kliniènega centra z bolniki
Izrekel bom skrajno heretièno in za veèino nesprejemljivo trditev. Tudi reakcija na mojo trditev bo povsem prièakovana in že vnaprej vem, kakšna bo. Mislim, da delo v takih urgentnih centrih nikakor ni samo dolžnost lokalnih stacionarnih zavodov oziroma bolnišnic. Taka organizacija dela na Internistièni prvi pomoèi (IPP) v Centralnem urgentnem bloku (CUB) KC ni samo dolžnost KC, ampak bi pri zagotavljanju nepretrgane zdravstvene oskrbe morali enakomerno participirati vsi zdravniki internisti iz ljubljanske regije. Tako tisti, ki delamo v državnih zavodih, kakor koncesionarji. IPP že dolgo ni to, kar pove samo ime, ampak je stalna internistièna služba (SIS), v kateri se ne obravnavajo samo nujni primeri, ampak tudi nenujni, in to zato, ker drugje ne morejo biti takoj pregledani.
S tem seveda nisem povedal niè novega in takega mnenja je veliko mojih sodelavcev. Zato bi bilo sodelovanje vseh specialistov edino pravilno in pošteno, saj navsezadnje obravnavamo veliko »njihovih« bolnikov. Na IPP torej prihajajo na pregled bolniki zaradi vseh mogoèih problemov – od povsem banalnih težav do najtežjih in zaradi konziliarnih mnenj iz drugih ustanov (denimo iz Psihiatriène klinike, Inštituta za rehabilitacijo invalidov, Onkološkega inštituta, iz raznih zasebnih centrov, ambulant itd) –, zato res ne vem, ali je izkljuèno KC s svojimi omejenimi kadrovskimi viri dolžan zagotavljati nepretrgano zdravstveno službo. Nesprejemljivo je, da številni internisti v širši ljubljanski regiji delajo samo del dneva, sicer pa morajo »njihovi« bolniki iskati pomoè pri splošnih zdravnikih ali na IPP. Povsem zgrešeno je razmišljanje, da je srèni bolnik ustrezno obravnavan, èe ga na urgenci obravnava zdravnik, ki je še specializant ali celo pripravnik, in da je bil ta bolnik prej dlje èasa obravnavan pri specialistu.
Treba pa je omeniti še en vidik. Èe bi vsi internisti, ki smo plaèani iz javnih sredstev, delali na urgenci, bi imeli drugaèen odnos do pošiljanja bolnikov in bi tako na lastni koži èutili breme odgovornosti pri delu na tako izpostavljenem mestu, kakor je IPP. Lahko je delati tako, èe veš, da je vedno nekje nekdo, ki ti varuje hrbet in mora v skrajnem primeru narediti tisto, kar bi moral storiti sam. Torej, da sem povsem konkreten. Ne morejo nekateri delati samo tisto in toliko, kolikor jim ugaja oziroma kolikor so dolžni po koncesijski pogodbi, vse drugo pa prenašati na druge. V zdravstvu morata biti odgovornost in tveganje porazdeljena med vse akterje, kajti v sicer morajo nastati napetosti in konfliktov. Tu je KC (in verjetno tudi druge bolnišnice) kot vleèni konj ljubljanskega in tudi slovenskega zdravstva vrsto let bolj ali manj pasivno spremljal narašèanje števila napotenih bolnikov, poveèeval število ambulant in število zaposlenih, namesto da bi odloèno posegel v sooblikovanje zdravstvene politike. Avtor tega prispevka sem vrsto let opozarjal na èedalje veèji problem pošiljanja bolnikov, vendar sem bil oèitno premalo pomemben dejavnik v zdravstveni hierarhiji, da bi se moje mnenje upoštevalo.
Zdravniške zadruge ali skupinske prakse
Ne poznam niti enega zasebnika, ki bi delal na IPP. Da pa je to mogoèe organizirati, naj navedem primer, da kar nekaj zdravnikov, ki so sicer zaposleni na Medicinski fakulteti, dela na IPP. Kako to organizirati za koncesionarje, je stvar pogodbenih strank v koncesijski pogodbi. IPP deluje v prostorih KC, zato bi seveda KC pri takem sodelovanju zagotavljal ustrezno podporo.
V Ljubljano gravitira približno ena tretjina slovenskega prebivalstva in veliko je dnevnih in veèdnevnih migrantov, ki seveda išèejo zdravstveno pomoè tam, kjer zbolijo oziroma kjer jim je bolj pri roki, pa vendar ima Ljubljana s širšo okolico samo eno urgenco. Vem, da je tako stanje, predvsem za plaènika, najbolj racionalno, vendar to, glede na trend narašèanja števila napotenih bolnikov, tako rekoè ni veè obvladljivo, saj razmere v CUB niso veè normalne. Glede na število bolnikov in poškodovancev bi zato Ljubljana takoj potrebovala še eno urgenco in v nekaj letih še tretjo. Povrhu vsega ima KC še zelo iztrošeno opremo, ki je predvsem namenjena hospitaliziranim bolnikom. Samo med rentgenskimi aparaturami je veliko naprav tako iztrošenih, da bi morali marsikatero že umakniti, pa vendar delamo z njimi, ker drugih nimamo. KC ne more zagotavljati ambulantnih storitev in pregledov za tiste bolnike, ki bi mogli in morali biti pregledani na primarni ravni. Taka potuha za slabo organizacijo osnovnega zdravstva, ki je temelj vsakega zdravstvenega sistema, je nesprejemljiva, pa naj nasprotniki takega stališèa še tako trdijo nasprotno.
Denarja za zdravstvo ne bo nikoli dovolj in ni drugega naèina, kakor da privabimo zasebni kapital. Država je slab gospodar in edini lastnik državnih zdravstvenih zavodov, zato je nujna nekakšna privatizacije. Ne gre za lastništvo zavodov, se pravi samih stavb in medicinske opreme, ampak za privatizacijo dela ali z drugimi besedami za praviènejše (boljše!) plaèilo dela, ki je vsaj pri zdravnikih tako podcenjeno, da je to že nevarno, ker se zdravniki izogibajo delu, npr. za zagotavljanju nepretrganega zdravstvenega varstva (ali, kot smo temu vajeni reèi, dežurstva – tak primer je ravno delo na IPP) ali zahtevnejšim posegom, ki so povezani s prevelikim tveganjem.
Pri privatizaciji dela v zdravstvu bi odpravili uravnilovko in bi tako delo dobilo svojo (pravo) ceno. S tem bi bila vzpostavljena tako nujna konkurenca, ki edina lahko poveèa kakovost in skrajša nesprejemljivo dolge èakalne vrste. Pri sedanjem plaèevanju dela, ko je denimo pregled na IPP plaèan tako enako kakor v kakšni splošni ambulanti, ne moremo prièakovati izboljšanja kakovosti. Tako za bolnika plaènika kakor izvajalce je dobra zamisel ustanavljanje zdravniških zadrug ali skupinskih praks; združevale bi zdravnike, ki opravljajo enako ali podobno delo (denimo kardiovaskularne kirurge, anesteziologe, pulmologe, kardiologe itd.). Enako bi lahko zadruge ustanovili tudi drugi profili, npr. rentgenski inženirji, laboratorijski delavci, medicinske sestre itd.
Razdrobljen in drag zdravstveni sistem
Položaj je absurden, saj so v Sloveniji marsikje boljše aparature kakor v KC ali SB Maribor, a kaj, ko z njimi ni mogoèe delati nepretrgano, ker služba ni organizirana tako, kakor bi morala biti. Ni mogoèe reèi, da je zapostavljanje dveh najveèjih slovenskih bolnišnic naèrtno, kaže pa na nenormalno stanje, da vlada v obeh univerzitetnih bolnišnicah pomanjkanjem najboljših aparatur, medtem ko tiste, ki so odprle vrata privatnemu kapitalu, kupujejo aparature, o katerih lahko v državnih zavodih samo sanjamo. Treba pa je vedeti, èesar veèina ne ve – da je KC glavna, osrednja bolnišnice, v kateri opravljamo najbolj zahtevne posege, in hkrati tudi splošna bolnišnica za celotno ljubljansko regijo. Tudi zato, ker v KC sprejemamo najtežje in tudi najdražje bolnike, ki ne morejo biti zdravljeni drugje, so èakalne dobe najdaljše in so zato ljubljanski bolniki na slabšem kakor bolniki v drugih regijah.
Država z dvema milijonoma prebivalcev ima preveè razdrobljen in zato drag zdravstveni sistem. Imamo sicer republiške strokovne kolegije, ki naj bi bili posvetovalni organi ministra in naj bi doloèali prioritete nabav medicinske opreme ter predlagali odloèitve o novih (praviloma dražjih) diagnostiènih in terapevtskih postopkih. Toda zavodi ubirajo bližnjice in kupujejo drage aparature, ne da bi imeli za to zagotovljene kadre in zagotovljeno plaèilo. Ko pa pridejo v organizacijske, kadrovske ali finanène težave, klièejo na pomoè državo oziroma zdravstveno blagajno, ki naj kar èez noè najde za njih ustrezno rešitev. Tak naèin, da državo kratko malo postaviš pred dejstvo, tudi sam zavraèam in se popolnoma strinjam z mnenjem, da je ne glede na državno ali zasebno potreben strogi nadzor državnih institucij od ministrstva, zavarovalnic, zdravniške zbornice, strokovnih in civilnih združenj, èe hoèete tudi zveze potrošnikov, sindikatov, varuha èlovekovih (in bolnikovih) pravic in še koga.
Zavraèanje privatizacije v zdravstvu (ki, resnici na ljubo, je intenzivna že vse od osamosvojitve naprej), èesar noèemo videti in sprejeti kot dejstvo, nas samo oddaljuje od ciljev, ki si jih vsi želimo doseèi. To pa je èim boljše zdravstvo za vse, tako za bolnike kakor zaposlene v zdravstvu. Navsezadnje pa razne nevladne organizacije s svojim populizmom ne prispevajo k napredku in so proti spremembam, ki bi koristile vsem in ne le premožnejšim, kakor pogosto neutemeljeno trdijo. Moratorij pri podeljevanju koncesij vsekakor ni rešitev, odkar smo že tako globoko v privatizaciji. Problemi so tipièno tranzicijski, zato je nadzor države še toliko pomembnejši. Èe pa mislijo nasprotniki privatizacije, da je potrebna vrnitev na prejšnji, socialistièni sistem, potem so vsaj 15 let zamudili. Odloèili smo se za spremembo družbenega sistema iz socialistiènega v kapitalistiènega, to pa prinaša s seboj poleg dobrih tudi nekaj slabih strani.
prim. dr. Marjan Fortuna
Mnenje avtorja ni uradno stališèe Kliniènega centra
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Pet Nov 17, 2006 07:09    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Mag:arhiv
http://z.delo.si/mag/joomla/index.php?option=com_content&task=view&id=44&Itemid=55

Kreganje z ogledalom
Prva interpelacija spominja na boj LDS same s seboj

.... ................

Strašenje s privatizacijo. Interpelaciji zoper ministra Simonitija, ki so jo pri LDS že vložili, naj bi v kratkem sledile še nove, najverjetneje zoper ministra za zdravje Andreja Bruèana, za zunanje zadeve Dimitrija Rupla in kmetijsko ministrico Marijo Lukaèiè. Bruèana naj bi kot prvopodpisana skušala interpelirati poslanka Cveta Zalokar Oražem, glavne niti iz ozadja pa vleèe nekdanji minister za zdravje Dušan Keber (zdaj svetovalec v kliniènem centru). Ta že dlje èasa zavaja javnost z zgodbami o domnevni pospešeni privatizaciji javnega zdravstva, po kateri naj bi se imeli možnost zdraviti samo premožni. Niè ne pomaga, da na ministrstvu za zdravje nenehno ponavljajo, da podeljevanje koncesij zdravnikom, ki želijo opravljati zdravstveno dejavnost kot zasebniki, ne pomeni privatizacije zdravstva, saj so ti zdravniki še vedno vpeti v javni zdravstveni sistem, njihove storitve bolnikom pa enako kot pri njihovih kolegih v zdravstvenih domovih in bolnišnicah plaèuje zavod za zdravstveno zavarovanje. Strašenje z divjo privatizacijo zdravstva je torej predvsem v funkciji prikrivanja sistemskih težav javnega zdravstva, ki ga je do pred dvema letoma urejal prav Keber. Èistega vina je tako na enem od spletnih forumov Kebru med drugimi nalila tudi predsednica združenja zasebnih patronažnih sester, diplomirana medicinska sestra Slavica Molan, ki je zapisala, da je postalo blatenje zasebnikov in zasebništva nacionalni šport tistih, ki imajo od javnega zdravstva koristi in niso sposobni slediti trendom sodobnega èasa oziroma se sami niso sposobni spopasti s tem izzivom. Navedla je tudi nekaj razlogov, zakaj je sama odšla med zasebnice: neznosni medsebojni odnosi v javnem zavodu, slaba organizacija dela, slabe plaèe, nepriznanje dela in uravnilovka, neenakomerno obremenjevanje zaposlenih...


Topljenje masla. Ob Kebrovem izpostavljanju se zna zgoditi, da se bo na soncu stopilo ogromno masla, ki ga nosi na glavi od èasa svojega ministrovanja. Tako je že dr. Zoran Arnež, nekdanji strokovni direktor v kliniènem centru, pred nekaj leti opozarjal, da je tedanji minister Keber za upravljanje zdravstvenega sistema porabil skoraj štiri milijone evrov, od katerih v bolnišnicah konkretnih rezultatov ni bilo. Še dosti hujše napake je storil pri razvpitem nekaj let trajajoèem razpisu za nakup osemnajstih operacijskih miz za pet slovenskih bolnišnic, zaradi katerih morajo na onkološkem inštitutu še èakati na preselitev v nove prostore, nedokonèana pa sta še operacijski blok v novomeški bolnišnici in porodnišnica v Murski Soboti. Januarja 2004 je s sklepi ustavil javne razpise za nakup, saj je del omenjenih miz iz teh izloèil. Zanje naj bi namreè ministrstvo izvedlo skupni javni razpis, s katerim bi, kot je razlagal Keber, dosegli veèje prihranke. Toda centralni razpis je bil v uradnem listu objavljen šele èez pol leta, julija 2004. Takrat se je na ministra zgrnilo precej oèitkov, da je razpis pisan na kožo družbi Mollier (to podjetje je med Kebrovim ministrovanjem z državo sklenilo za veè sto milijonov tolarjev poslov). Kebrov razpis je po neskonènih proceduralnih zapletih na koncu propadel, novi minister za zdravje Andrej Bruèan pa je s spremembo zakonodaje na koncu letos presekal gordijski vozel, zaradi katerega so trpeli predvsem bolniki, in letos poleti sklenil posel za dobavo miz s podjetjem Soèa oprema, ki je ponudilo najnižjo ceno. Kljub nesporni soodgovornosti Kebra pri zapletu z operacijskimi mizami, ta zdaj napada Bruèana, ki je zaplet razrešil.


Verodostojnost. Z že vloženimi in napovedanimi interpelacijami zoper sedanje ministre se je opozicijska LDS ujela v past. Ob oèitkih, ki jih njeni glavni interpelanti naslavljajo na vlado, so prezrli svoje že nekoliko pozabljene stare grehe. Ti bodo v razpravah o interpelacijah nedvomno prišli na dan in debata se lahko namesto zoper sedanjo vlado obrne v spodkopavanje njihove verodostojnosti. Slabi dve leti do novih državnozborskih volitev bo to dodaten negativen signal potencialnim volivcem.


NENAD GLÃœCKS
nenad.glucks@mag.
Nazaj na vrh
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Nov 18, 2006 10:01    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Sobotna priloga - Sobota, 18.11.2006
Delo

Zdravstvo med javnim in zasebnim

BIZJAK MLAKAR Julijana

Dr. Pirnat priporoèa liberalizacijo zdravstva, razgrajevanje zdravstvenih domov in bolnic ter zagovarja nezakonito podeljevanje koncesij v zdravstvu. Njegova priporoèila niso skladna niti s stališèi Svetovne zdravstvene organizacije niti z mnenji evropske komisije in generalne pravobranilke evropskega sodišèa. Verjetno tudi niso skladna s sodbami evropskega sodišèa o koncesijah, podeljenih brez javnih razpisov, na katere opozarja dr. Trstenjakova.
Zdravstvena sredstva in programi se veèinoma brez javnih razpisov koncesij, brez ustreznih pravil in standardov ter brez upoštevanja javnega interesa jemljejo javnim zavodom. »Podarja« se jih profitno usmerjenim zasebnikom. Minister za zdravje je županskemu kandidatu dr. Klokoèovniku v èasu volitev celo obljubil zdravstvene programe. Ravnanje oblastnikov terja odgovore ustreznih organov o etiki, korupciji, nezakonitostih in zlorabah javnih funkcij.
Težko popravljivo škodo povzroèata zdravstvu divja privatizacija in komercializacija. Neprofitno javno zdravstvo se pospešeno razgrajuje. Zdravstvo pestijo tudi pomanjkanje ustreznih pravil in standardov, korupcija, previsoke marže farmacevtske industrije in dobaviteljev medicinsko-tehniènih pripomoèkov, slabo upravljanje, slab nadzor, plaèna uravnilovka v javnih zavodih, zmanjševanje pravic ljudi iz javnih sredstev, zmanjševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev ipd. Zasebniki v zdravstvu so pri nas skoraj vsi profitno usmerjeni. Znano je, da motiv dobièka povzroèa sprevržene spodbude, kar se brez ustrezne regulacije in nadzora obièajno izide v škodo zdravja ljudi. Stroški zdravstva se poveèajo, kakovost zdravstvenih storitev se zmanjša, zmanjša se tudi dostopnost do njih. Študije iz ZDA dokazujejo, da so storitve v profitno usmerjenih bolnicah (teh je v ZDA okoli 13%) manj kakovostne kot v nepridobitno usmerjenih.
Oblast razgrajuje zdravstvene domove, èeprav nam jih mnogi zavidajo. Prvi zdravstveni domovi so prièeli delovati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Po njih se je pri oblikovanju zdravstvenih centrov zgledovala celo Švedska, ki slovi po kakovostnem zdravstvu. Tudi drugod po svetu išèejo v osnovnem zdravstvu uèinkovitejše organizacijske oblike izvajanja zdravstvenih storitev. Zato se zdravniki združujejo tudi v bolj ekonomiène organizacijske oblike.
Za devetdeseta leta prejšnjega stoletja so znaèilni poskusi privatizacije in komercializacije zdravstvenih sistemov. Tako so konservativno usmerjene okrajne švedske oblasti po l. 1998 zaèele zdravstvo privatizirati. To je povzroèilo težave pri zagotavljanju zdravstvenih storitev. Podaljšale so se èakalne dobe, napovedanih prihrankov, ki naj bi jih spremembe prinesle, ni bilo. Nasprotno. Zdravstvo je prièelo beležiti narašèajoèe obveznosti, ki so bile po mnenju veèine analitikov povzroèene prav z uvajanjem trga v zdravstvo. Zasebniki so se pri upravljanju bolnic izkazali za manj uèinkovite kot pred tem javni upravljavci. Zaradi finanènih težav velike zasebne bolnice je bila hudo motena zdravstvena oskrba prebivalcev. V l. 1999 je država z zakonom prepovedala prodajanje javnih bolnic zasebnikom.
Na Novi Zelandiji že od l. 1999 popravljajo škodo, ki jo je povzroèila tržno usmerjena reforma zdravstva. Obljubljenih prihrankov reforme ni bilo, narasli pa so stroški in izgube zdravstva. Število zdravstvenih storitev je upadlo. Tržna tekma med zdravniki naj bi prispevala k smrti sedmih bolnikov v l. 1996. Namesto obljubljenega izboljšanja zdravstva je reforma zdravstvu povzroèila škodo.
Na Nizozemskem je z zakonom prepovedano ustanavljanje in delovanje profitnih bolnišnic. Veèina bolnišnic v EU, tudi zasebnih, deluje po naèelu neprofitnosti. Profitne bolnišnice v EU se obièajno specializirajo za tržne niše, ker jim obièajno ni dovoljeno tekmovati za programe zdravstvenih storitev, ki jih izvajajo neprofitne bolnice.
Veèina naših poslancev je žal tako kot dr. Pirnat naklonjena profitnosti v zdravstvu. To kaže tudi zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki bo v družbenih dejavnostih in celo v zdravstvu omogoèil nepregledno odlivanje javnih sredstev v roke profitno usmerjenih zasebnikov. Praksa kaže, da pri sprejemanju za ljudi škodljivih zakonov obièajno ne gre le za nevednost poslancev, temveè tudi za njihovo podleganje lobiranju bogatih interesnih skupin.
mag. Julijana Bizjak-Mlakar, Kamnik
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pon Nov 20, 2006 20:24    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Dnevnik, 20.11.2006

Divjo privatizacijo lepijo na hrbte zdravnikov

Tekst: Nina Knavs

LJUBLJANA - Na sobotnem obènem zboru se je Združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ostro odzvalo na oèitke Gibanja za ohranitev javnega zdravstva. Zdravniki in zobozdravniki zasebniki so bili precej razburjeni, nekateri so se zavzemali celo, da bi odšli na sodišèe.
Predsednik združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Dean Klanèiè je poudaril, da se pri koncesijah "niè ne dogaja na naèin, kot trenutno trdijo v medijih".
"Niè se ne dogaja na naèin, kot se trenutno trdi v medijih," je poudaril predsednik združenja Dean Klanèiè. Po njegovih besedah se javni zdravstveni zavodi in zasebni izvajalci dopolnjujejo, ne pa izkljuèujejo. Prav tako trdi, da podeljevanje koncesij šèiti javni sistem zdravstvenega varstva - gre za kontroliran in voden, ne pa divji naèin dela. "Podeli naj se veè koncesij," je dejal in dodal, da morajo viri ostati v zdravstvu, ne pa na primer v gradbeništvu.
Klanèiè je za Dnevnik povedal, da se strinja, da je treba dodelati zakonodajo na podroèju koncesij, ob tem pa poudaril, da do sedaj niso delali nezakonito, pa tudi nadzor je bil. Strokovni nadzor izvaja zdravniška zbornica - res je, da je teh nadzorov zelo malo, vendar jih je zelo malo tudi v javnih zavodih. Poleg tega pa lahko župan koncesijo tudi odvzame, pogodbe pa je mogoèe dopolnjevati. Klanèiè podatka, ali je bila kakšna koncesija v Sloveniji že odvzeta, nima. Ugotavlja pa, da bi bilo to težko, saj je zdravnikov že tako premalo.
Primarij Marko Demšar je v vèerajšnji razpravi ugotavljal, da gibanje za ohranitev javnega zdravstva ustvarja negativno klimo glede zasebnikov v zdravstvu. Kot je dejal, ne skrivajo, da je njihova želja tudi dobièek, vendar se o tem ustvarja demagogija. Divjo privatizacijo, ki se enaèi s steèaji in odpušèanjem delavcev, pa "lepijo na hrbte koncesionarjev". Med drugim je spomnil, da je le 22 odstotkov splošnih zdravnikov med zasebniki. "Èe to zamaje državno zdravstvo, to ni dosti vredno," je dejal.
Direktorica Zdravstvenega doma Postojna Irena Vatovec Progar ima dobre izkušnje z zasebniki - pri njih jih je polovica, skoraj vsi pa so ostali v njihovih prostorih. Ne verjame, da so si z zasebniki konkurenti, treba pa se je dogovoriti, na kakšen naèin voditi preventivo, dežurno službo, urgentno službo in nujne reševalne prevoze. Pri tem je nujno sodelovanje med izvajalci, vendar to zaradi medsebojnega nezaupanja ni vedno enostavno. Vodstva javnih zavodov lahko namreè menijo, da je bil tisti, ki je odšel med koncesionarje, nelojalen, zasebniki pa bi želeli biti èim bolj neodvisni. Vatovec Progarjeva je opozorila tudi, da so vsebine koncesijskih pogodb še vedno nedoreèene.
Boris Kramberger z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je poudaril, da je treba podrobno opredeliti razvoj javno-zasebnega izvajanja zdravstvene dejavnosti. Do sedaj je bil v marsièem preveè stihijski, je ugotavljal, ni na primer prave razmejitve finanènih virov za oba dela.
Zobozdravniki zasebniki: ZZZS ne sledi razvoju stroke
Na sobotnem obènem zboru so zobozdravniki zasebniki opozorili, da zavod za zdravstveno zavarovanje ne sledi razvoju stroke in priznava le že popolnoma zastarele storitve. Organiziranost naroèanja se zato ruši, denarja za strokovno ustrezne rešitve je premalo. Predsednik slovenskega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Dean Klanèiè je ugotavljal, da se v zdravstvenih zavodih ti problemi nekako pokrijejo, "privošèijo" pa si lahko tudi izgubo. Zasebni zdravnik, ki "èe ne plaèa elektrike, ostane brez nje", pa mora pacientu, ki je velikokrat nezaupljiv, pojasnjevati, kaj krije zavod in kaj ne.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Pokaži sporoèila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi Èasovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski èas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9  Naslednja
Stran 4 od 9

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS