Mediji o zasebništvu v zdravstvu

[Vali]

Delo - Ponedeljek, 27.11.2006
Bruèan se zagovarja

Ljubljana – Minister za zdravje Andrej Bruèan je zanikal, da bi bile koncesije, ki jih je na novo podelil 50 zdravnikom v ponedeljek zveèer, podeljene na »zelo nenavaden naèin«, kot mu oèitajo v Gibanju za ohranitev javnega zdravstva. »Èe èlane gibanja delo do veèera moti ali se jim to zdi nekaj nenavadnega, je to njihov problem,« je dejal in pojasnil, da so bile vse pravne in vsebinske presoje o novih koncesijah pripravljene že prej, vendar so zavodi svoja soglasja oddali zelo pozno, nekateri celo v ponedeljek, novi koncesionarji pa so morali oddati vlogo za program na ZZZS v ponedeljek do polnoèi.
Na enigmatièno podeljevanje ambulantnih koncesij, za katere nekateri zdravniki niso zaprosili, a so jih dobili, ne pa tudi koncesij za izvedbo operacij, je v obširnem odgovoru pojasnil, da je podeljeval koncesije samo za specialistièno-ambulantno dejavnost, operativni del pa je bil predviden le v primeru pridobitve soglasja bolnišnice za prenos programa akutne obravnave. Tega soglasja, ki se je nanašalo na odhod zdravnika specialista oziroma specialistiènega programa, nobena bolnišnica nobenemu zdravniku ni dala; menile so, da bodo naèrtovani operativni program izvedle tudi ob morebitnem odhodu specialistov. Iz dodatnega programa v okviru razpoložljivih 470 milijonov tolarjev je bilo mogoèe zagotoviti le ambulantni program, ne pa dragih kirurških posegov. Tak naèin bo omogoèil skrajšanje èakalnih dob v ambulantah, v prihodnje pa bodo glede na razpoložljive finanène možnosti sedanjim koncesionarjem lahko podeljeni tudi kirurški programi, financirani iz sredstev za razširjene programe, je pojasnil minister.
Odhod štirih specialistov plastiène kirurgije (med njimi bivšega strokovnega direktorja KC prof. dr. Zorana Arneža) ne bo ogrozil klinike, saj bo ostalo tam še 15 zdravnikov, v primeru masovnih nesreè pa bodo koncesionarji priskoèili na pomoè, je odgovoril minister glede oèitka o ogroženosti plastiène kirurgije. Dovoljenja za delo, v okviru katerih je treba preveriti, ali izpolnjujejo novi koncesionarji vse pogoje za opravljanje dejavnosti, pa morajo pridobiti pred dejanskim prièetkom dela, ne pa ob podelitvi koncesije.
Milena Zupaniè

[Vali]

Domov > Novice > Slovenija

Bruèan zadovoljen Ljubljana | 27.11.2006 | STA/V.L.
Minister za zdravje je dveletno delo ministrstva ocenil kot uspešno. Kot je znano, oèitke interpelacije zavraèa.

Prvi polèas ministra Bruèana

Minister za zdravje Andrej Bruèan je zadovoljen z delom minstrstva v zadnjih dveh letih. Ministrstvo za zdravje je v letih 2005 in 2006 uresnièilo nekatere zastavljene cilje. To obdobje je bilo uspešno, je na današnji novinarski konferenci dejal resorni minister Andrej Bruèan. Nekateri ukrepi, ki so bili opravljeni v okviru gospodarskih in socialnih reform, so med drugim pripeljali do veèje dostopnosti do zdravstvenih programov, ohranjanja solidarnosti in socialne praviènosti ter poveèanja strokovne uèinkovitosti, je še dejal Bruèan. Kot je znano je LDS 11. oktobra vložila interpelacijo zoper ministra Bruèana. V njej ministru oèitajo divjo in nenaèrtno privatizacijo v zdravstvu, nepripravo veè zakonov, manipuliranje s podatki o èakalnih dobah ter milijardno škodo zaradi previsokih cen zdravil. Bruèan je nato v državni zbor poslal 88 strani odgovora na interpelacijo. Razoèaran sem nad navajanjem neresnic, demagoških trditev in oèitkov o neizvršenih nalogah v dveh letih mojega mandata, je povedal. Po ministrovih besedah se je izboljšala tudi kakovost zdravstvenih storitev, boljše je bilo investiranje v zdravje prebivalstva, opaziti je tudi izboljšanje infrastrukture v zdravstvu ter odnosov med zaposlenimi v zdravstvu in pacienti, je še dejal. Izpostavil je še, da so bili v tem obdobju na podroèju zakonodaje sprejeti štirje zakoni, in sicer zakona o preskrbi s krvjo ter o zdravilih in noveli zakona o nalezljivih boleznih ter o zdravniški službi.

Skrajšali èakalno dobo

Izpostavil je dosežene rezultate na podroèju skrajševanja èakalnih dob, kar si je vlada po ministrovih besedah postavila kot prioritetni cilj na podroèju zdravstva. Na predlog ministrstva za zdravje je tako vlada za nujne širitve programov z dolgimi èakalnimi dobami v letu 2005 namenila 10,3 milijarde tolarjev in 6,1 milijarde tolarjev letos. Število vseh èakajoèih pacientov se je po Bruèanovih besedah zmanjšalo za 35 odstotkov, iz 77.342 èakajoèih 1. julija 2005 na 50.261 pacientov 31. decembra 2005. V letu 2006 naj bi se po projekcijah število èakajoèih ob celotni realizaciji vseh dodatnih programov zmanjšalo pod 20.000 bolnikov, je še dodal minister. Cakalnica v bolnisnici
Število èakajoèih pacientov se je po ministrovih besedah zmanjšalo. Veèja dostopnost do zdravstvenih storitev
Poveèevanje dostopnosti državljanov do zdravstvenih storitev je po Bruèanovem mnenju temeljilo na poveèevanju zmogljivosti javne zdravstvene mreže, posebej s poveèanjem števila najzahtevnejših in dragih aparatur. "V obdobju 2005-2006 sta bila nabavljena dva nova linearna pospeševalnika, šest novih nuklearno-magnetnih aparatur ter dva nova koronarografska aparata." Veèjo dostopnost so omogoèile tudi širitve obstojeèe javne zdravstvene mreže z vkljuèitvijo novih izvajalcev koncesionarjev.

Ukrepi za krepitev zdravja

Na podroèju ukrepov za krepitev zdravja je minister poudaril dva nacionalna dokumenta, in sicer resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike za obdobje od 2005 do 2010, ki je bila v DZ sprejeta leta 2005, in strategijo vlade na podroèju telesne dejavnosti za krepitev zdravja, ki je trenutno še v postopku usklajevanja med resorji. Oba dokumenta se med seboj dopolnjujeta in podpirata kljuèna cilja, in sicer izboljšanje prehranjevalnih navad prebivalcev ter spodbujanje k vsakodnevni vsaj 30-minutni telesni aktivnosti, je še dejal. Linearni pospesevalnik
Minister je zadovoljen tudi s poveèanjem dostopnosti državljanov do zdravstvenih storitev. V obdobju 2005 - 2006 sta bila nabavljena dva nova linearna pospeševalnika.

Vlaganje v infrastrukturo

Minister je izpostavil tudi vlaganje v infrastrukturo in opremo, kjer je bilo po njegovih besedah opravljenega ogromno dela. Kot je omenil, je bil v letu 2005 med drugim odprt moderen oddelek za psihiatrijo v Splošni bolnišnici Maribor (SBM), zakljuèena je bila èetrta faza obnove Psihiatriène bolnišnice v Begunjah in nov oddelek za starostnike v Psihiatrièni kliniki Ljubljana. Letos pa se bo po Bruèanovih besedah pospešeno zakljuèevala gradnja objektov ljubljanskega onkološkega inštituta. Prav tako je bila v Kliniènem centru Ljubljana dokonèana gradnja nevrološke klinike, v SBM pa gradnja otorinolaringologije in oèesnega oddelka.

[Vali]

Delo - Sreda, 29.11.2006


Razgradnja zdravstva

Vedno mislimo, da napredujemo, èetudi nazadujemo, je dejal o ministrovem podeljevanju koncesij Marjan Èesen na skupšèini zdravstvene blagajne minuli teden. Izjava bije v oèi zato, ker je Marjan Èesen (kot odlièen poznavalec slovenskega zdravstvenega sistema), v skupšèini zdravstvene blagajne predstavnik vlade. Pa ne le on, niti noben drug izmed razpravljalcev – delodajalcev, sindikatov in vlade – ni ministra Andreja Bruèana v njegovi vnemi podprl. Celo njegov osebni svetovalec Franc Košir je molèal.
Ali je minister torej vse bolj osamljen v svoji nameri privatizacije zdravstva?
Zagotovo ga niso podprli direktorji bolnišnic. Niti eden (!) ni soglašal s tem, da bi »njegov« zdravnik iz bolnišnice odnesel denar za operacije. Tako so (posredno) popolnoma zavrnili lanski model ministrovega svetovalca Marka Bitenca, ki je »odnesel« Kliniènemu centru za 130 milijonov operativnega programa na leto. Toda v nasprotju z jasnim bolnišniènim sporoèilom direktorjev je minister ocenil Bitenèev model kot zelo dober. Koncesije (torej denar) za operacije bo zdravnikom dal kdaj drugiè, je napovedal.
Zdi se, da ministrovega modela v veèji meri ne podpirajo niti zdravniki. Kako sicer pojasniti dejstvo, da je od približno 2500 bolnišniènih zdravnikov zaprosilo v tokratnem roku za koncesijo kakšnih 70 zdravnikov? Drugi èakajo, da minister vendarle odpravi uravnilovko plaè, ki jih najbolj žuli, da jim omogoèi zdravljenje samoplaènikov in s tem dodatni zaslužek v bolnišnicah, namesto da jih vabi v negotovost, da ustvari razmere, v katerih se bodo bolnišnice lahko odzivale na potrebe in zahteve bolnikov v skladu z letom 2006. Da se, skratka, ukvarja z najboljšim, kar ima, namesto da bolnišnice razgrajuje.
Ni èisto jasno, kaj želi minister s podeljevanjem koncesij bolnišniènim zdravnikom sploh doseèi. Zadnja podelitev ambulantnih koncesij pomeni dvoje: prviè, da nas ti zdravniki ne bodo veè pregledovali v bolnišnicah, paè pa jih bomo morali iskati na vseh mogoèih drugih lokacijah (kar je predvsem v veèjem mestu za bolnega èloveka težko); in drugiè, da bodo ti zdravniki lahko povsem po svoje uravnavali èakalne vrste. Napovedovanje ministra, da bodo zdravniki kot zasebniki za javni denar opravili veè dela, je prazno. Bodo, vendar za dodatni denar. Izkušnje vsakogar izmed nas kažejo, da so pripravljeni vse in takoj narediti le za neposredno plaèilo iz žepa. Drugaèe: z napotnico bi nas pregledali na primer èez štiri mesece, za 15 tisoèakov že jutri. Druga enigma je ministrova trditev, da bo zdravnik kot zasebnik delal bolj kakovostno. Zakaj neki? Ali jih k dobremu delu ne zavezuje zdravniški kodeks povsod enako? In tretje je obstojeèa davèna ureditev, ki omogoèa prelivanje skupnega (zdravstvenega) denarja v zasebne žepe. Da se to tudi dogaja, kažejo uradni podatki davène uprave.
V tej luèi bo interpelacija o delu ministra, ki jo je vložila LDS, dobrodošla. Ne zato, da bi ministra razrešili (to se seveda ne bo zgodilo), paè pa, da se o tranziciji v zdravstvu – ker za to gre – pogovorijo vsaj v parlamentu. Razgradnja bolnišnic, ki jo s podeljevanjem koncesij povzroèa minister, je paè prevelika sprememba, da bi jo kdorkoli, pa èetudi minister, lahko peljal kar na svojo roko. Odloèitev je take vrste, da tudi izrekanje ljudstva o njej ne bi bilo odveè.
Milena Zupaniè

[Vali]

Delo - Sreda, 29.11.2006

Klinièni oddelek za plastièno kirurgijo KC
Neurejeni odnosi odganjajo zdravnike
Plastièni kirurg zaradi neurejenih razmer kritièen do KC – Strokovni nadzor ni pokazal nepravilnosti

Ljubljana – Vsakokratna podelitev novih koncesij v zdravstvu povzroèi precej neprijetnih obèutkov, stresov in zapletov. Ena takšnih je nepodeljena koncesija plastiènemu kirurgu iz Kliniènega centra (KC) Francu Planinšku. Zaradi pomote – vodstvo ustanove ga je namreè »pozabilo« dati na seznam – koncesije ni dobil. O tem je novinarjem povedal, da želi zapustiti KC zaradi slabih odnosov in neurejenih razmer na oddelku za plastièno kirurgijo in opekline. Kljub temu, da prinaša estetska plastièna kirurgija KC velik zaslužek, ustanova zanjo ne uredi razmer, je vodstvu oèital Planinšek.
Na Planinškovo izjavo se je vèeraj s sporoèilom za javnost odzvalo vodstvo KC in pojasnilo, da letos žal ni bilo mogoèe urediti ustreznih prostorov za samoplaèniško estetsko kirurgijo, saj so njej namenjene prostore zaèasno odstopili Onkološkemu inštitutu, ko se jim je v eni izmed operacijskih dvoran podrl strop. Da so na oddelku za plastièno kirurgijo neurejene razmere, so v vodstvu KC zaznali že v zaèetku tega leta ter odredili izredni upravni in strokovni nadzor. Ugotovili so številne nepravilnosti in izpeljali ukrepe, med drugim disciplinski ukrep zaradi delovnopravnih razmer.
Izvedeli smo, da je generalna direktorica izrekla ukrep prav proti Francu Planinšku. Menda se ni udeleževal jutranjega zbora zdravnikov, ni upošteval delovnega èasa, posamezni zdravniki pa naj bi Planinšku zavidali, ker je delal veliko samoplaèniških operacij, zato so se medsebojni odnosi neznosno skrhali. Predstojnik oddelka asist. Tomaž Janežiè je potrdil, da so Planinšku pred pol leta izrekli opomin zaradi kršenja delovne discipline. »V okviru nadzora sem vodstvu KC podal izjavo, da kot predstojnik zaradi nediscipline dr. Planinška ne morem jamèiti za njegovo strokovno in organizacijsko delo,« je povedal asist. Janežiè. Po njegovih besedah je izredni strokovni nadzor, ki je bil uveden zaradi pripomb na raèun dela dr. Planinška, pokazal, da so neupravièene. Janežiè, ki je predstojnik oddelka od leta 2000, je zanikal, da bi šlo za kakršnokoli podkupovanje ali plaèevanje zdravnikov mimo KC, prav tako pa je dejal, da so razmere na oddelku normalne in da bolnikov nima kaj skrbeti. Tudi sam po vsej verjetnosti odhaja med koncesionarje. Zaèasno ga bo kot vršilka dolžnosti nadomestila Cvetka Trsten.
Povprašali smo tudi nekdanjega predstojnika oddelka, pozneje strokovnega direktorja KC prof. dr. Zorana Arneža. Poroèil o nadzorih ni videl, zato jih ne more komentirati, je dejal. Potrdil je, »da so se v zadnjih dveh ali treh letih na kliniki razvili zelo slabi odnosi med posameznimi zdravniki«. Tudi on odhaja med koncesionarje.
Milena Zupaniè

[Vali]

Delo - Sreda, 29.11.2006


Zatišje pred burjo?

Medtem ko v teh dneh marsikje v državici, menda edini, ki ima besedo ljubezen – v anglešèini in ne v slovenšèini – že v imenu, dokazujejo, da si ljubezen do bližnjega in drugaènega predstavljajo po svoje in da se iz zgodovine majhnega in od drugih ogroženega naroda niso nièesar nauèili, je na ožjem Goriškem mirno. Ne dogaja se namreè niè posebnega ali vsaj niè presenetljivega in vznemirljivega, o èemer bi bilo po mnenju Novogorièanov vredno vneto razpravljati. V tednu, ki je za nami, je bilo v mestu vrtnic in v njegovi okolici zatišje – ne vemo pa, ali mu bo sledila burja.
Odlašanje
V veèini obèin na (ožjem) Goriškem so v minulih dneh uradno že opravili povolilne naloge in zaèeli z novim mandatom lokalne oblasti. V novogoriški mestni obèini pa se tudi v tem tednu, kot dokazujejo napovedi o dogajanju oziroma o županovih tedenskih obveznostih, novi mestni svetniki še ne bodo sešli. Novogoriški župan je nedvomno že opravil primopredajo – sam s seboj. O morebitnih spremembah v službah obèinske uprave pa za zdaj še ni mogoèe nièesar slišati. Pred štirimi leti so bile spremembe oèitne, na podlagi tokratnih volilnih izidov pa ni mogoèe sklepati, da bodo podobno korenite. Spremembe, kakršne že bodo in èe sploh bodo, bodo paè posledica dogovora o novi vladajoèi novogoriški koaliciji, ki pa bo javnosti predstavljena šele na prvi seji novega mestnega sveta. Vsaj sklepamo lahko tako. Kdaj bo seja, ki bo razkrila dokonèen dogovor med zmagovalci novogoriških lokalnih volitev in njihovimi podporniki, je še skrivnost – za javnost.
Podpora javnemu zdravstvu
Morda je katerega Novogorièana oziroma Gorièana prejšnji teden le nekoliko vznemirila okrogla miza z naslovom Ohranimo javne zdravstvene zavode. Bolj kot vznemirila je okrogla miza v Novi Gorici gotovo presenetila, in sicer zato, ker je pokazala, da je na Goriškem veliko organiziranih skupin podprlo Gibanje za ohranitev javnega zdravstva. Med organizatorji okrogle mize sta bila dva sindikata, ki delujeta v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca (sindikat zdravstva in socialnega varstva in sindikat delavcev v zdravstveni negi), dva sindikata azbestnih bolnikov, obmoèna organizacija ZSSS Posoèja in severnoprimorska zveza društev upokojencev. Številni zdravstveni delavci in upokojenci na Goriškem oèitno vedo, kakšne posledice ima lahko zdajšnji naèin pospešene privatizacije zdravstva in podeljevanja koncesij. Èeprav imajo mnogi, kot se je pokazalo, precej kritiènih pripomb na raèun domaèega javnega zdravstva, nedvomno dobro poznajo razmere v zdravstvu pri sosedih èez mejo in si èesa podobnega na tej strani meje paè ne želijo. Poleg tega pa je že dolgo znano, da prebivalci krajev na drugi strani državne meje polnijo èakalnice številnih zasebnih ambulant (zobozdravstvenih in drugih) na Goriškem.
Drsališèe
Ali bo koga vznemiril najnovejši prispevek najveèjega slovenskega igralniškega podjetja k poživitvi dogajanja v Novi Gorici, bomo gotovo zvedeli v prihodnjih dneh. Sredi mesta, na glavni prometni ulici, so namreè v tem tednu zaèeli postavljati ogrodje šotora, pod katerim bo menda ves december med drugim tudi drsališèe. Da bo Nova Gorica dobila (zaèasno) drsališèe, je bilo sicer mogoèe slišati že pred meseci v neuradnih napovedih, ki so spremljale županove trditve o velikem navdušenju Novogorièanov (nezadovoljni so bili menda izjema) nad tako imenovano Hitovo poletno plažo sredi mesta; doslej pa ni bilo znano, da pa bo zato za promet in parkiranje zaprt prostor v neposredni bližini zgradb, v katerih so obèinske službe in upravna enota, gledališèe, knjižnica in banke.
Slavica Crnica

[Vali]

Delo - Èetrtek, 30.11.2006

Pogodbe za nove koncesionarje pripravljene
Specialisti iz operacijskih dvoran v ambulante
ZZZS odlaša s podpisom pogodb, saj imajo informacije, da vsi zdravniki še nimajo prostorov za ambulante – Ponovni sklic skupšèine


Ljubljana – Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) so pripravljene pogodbe za nove zdravnike koncesionarje, ki jim je minister Andrej Bruèan minuli ponedeljek podelil koncesije. Ali jih bodo zdravnikom razposlali danes, kot so nameravali v skladu s splošnim dogovorom v zdravstvu, pa generalni direktor Borut Miklavèiè vèeraj še ni mogel odgovoriti. »Opozorili so nas, da vsi zdravniki še nimajo prostorov, kjer bodo opravljali svoje delo, kar pa je pogoj za podpis pogodbe. ZZZS nima zakonske pristojnosti, da to preveri. Jutri se bomo odloèili, kaj bomo naredili,« je vèeraj pozno popoldne dejal Miklavèiè.
Gre za 48 novih zdravnikov koncesionarjev, ki naj bi zaèeli delati na novih lokacijah že jutri, 1. decembra. Med novimi koncesionarji so najbolje zastopani psihiatri; kar 12 jih bo odšlo iz bolnišnic, od tega šest s psihiatriène klinike. Sledijo jim kirurgi in ortopedi (šest), okulisti (pet) in pulmologi (štirje), nato pa še posamezni specialisti drugih strok.
Zdaj je povsem jasno, da bo Klinièni center (KC) vsaj deloma izgubil nekaj vrhunskih specialistov. Tako bo nekdanji strokovni direktor KC, plastièni kirurg prof. dr. Zoran Arnež, opravljal ambulantno dejavnost v podjetju Arnež, d. o. o. Prof. dr. Marko Hawlina, vrhunski oèesni kirurg, bo del svojega èasa namenil predpisovanju oèal in lažjim oèesnim boleznim v Agenciji Avanta, d. o. o. Eden redkih slovenskih vrhunskih maksilofacialnih kirurgov asist. David Dovšak bo namesto visokozahtevnih operacij opravljal manjše ambulantne posege v okviru podjetja Pe-ni, d. o. o. Tudi ginekolog prim. Andrej Možina bo ženske namesto na ginekološki kliniki pregledoval v zasebnem Centru za ginekološko diagnostiko, ortoped Miro Gorenšek pa v podjetju MC medicina. Med bolj poznanimi velja omeniti še psihiatrinjo prof. dr. Margo Kocmur, nekdanjo direktorico Psihiatriène klinike, ki kliniko povsem zapušèa in bo z bolniki delala v podjetju Pkm, d. o. o. Na seznamu novih koncesionarjev pa ni vrhunskega srènega kirurga Tomislava Klokoèovnika, ki je koncesijo za ambulantno dejavnost sicer dobil, vendar se na ZZZS ni prijavil.
Milena Zupaniè

[Slavica]

Delo: 2. 12. 2006
Slabo opredeljene pravice in dolžnosti
Interesa za koncesijo bi bilo manj, èe bi v javnih zavodih ustrezno plaèevali najboljše zdravnike
Sob 02.12.2006
Celje – Èeprav podeljevanje koncesij v zdravstvenem sistemu poteka že petnajst let, je podroèje zasebništva še vedno preslabo regulirano z ustreznimi predpisi, so opozorili udeleženci okrogle mize o možnostih sožitja privatne in javne sfere v zdravstvu, ki je potekala na dnevih zdravja na celjskem sejmišèu.
Ker država slabo nadzira nespoštovanje koncesijskih pogodb – po besedah predsednika skupšèine Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Franca Hoèevarja se še ni zgodilo, da bi komu odvzeli koncesijo –, se pogosto dogaja, da koncesionarji ne upoštevajo razporeda dežurstev. Eden kljuènih problemov, na katerega je opozoril predsednik odbora zobozdravstvene dejavnosti pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije Miloš Ležaiæ, pa je tudi v (ne)zaposlovanju sodelavcev iz javnega sektorja po prehodu med koncesionarje. »Zdravnik, ki dobi koncesijo, praviloma zaposli le kadre, ki so mu po volji, ostali delavci v zdravstvenem domu pa mu še naprej pomagajo pri delu in tudi zdravstvena zavarovalnica mu plaèuje zanje,« je opozoril Ležaiæ.
Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Vladislav Pegan pa je v Celju ugotavljal, da bi bilo za koncesijo gotovo manj interesa, èe bi v javnih zavodih lahko ustrezno stimulirali najboljše zdravnike. Sicer pa so predstavniki koncesionarjev in zdravnikov javnega sektorja na okrogli mizi Dnevov zdravja v Celju državo pozvali, naj z ustreznimi koncesijskimi pogodbami natanèneje opredeli dolžnosti in pravice zasebnikov, sklenili pa so tudi, da bodo z zakljuèki razprave seznanili ministra za zdravje Andreja Bruèana.
Damjana Stamejèiè

[Vali]

Sobotna priloga - Sobota, 09.12.2006


Zdravstvo med javnim in zasebnim
ÈESEN Marjan

V prispevku pod tem naslovom pisec meni, da je liberalizacija in z njo povezana konkurenènost med izvajalci za slovensko zdravstvo velika priložnost. V zvezi s spremembami tudi omenja, da naj bi zdravstveni dom (ZD) dobil nove funkcije. Dialektièno korektno ugotavlja, da je obramba »starega« vselej obsojena na propad in da je zato nujo, da zmaga »novo«.
Ob tem je seveda vprašanje, kaj je za nekoga staro in kaj je novo. Moje mnenje je, da je vsaj glede delovanja ZD kot javnega zdravstvenega zavoda prav obratno: liberalizacija in kvazikonkurenènost na trgu zdravstvenih storitev v osnovni zdravstveni dejavnosti sta zgodovinsko stari, opravljanje zdravstvene dejavnosti v ZD pa je novo. Ob tem pustimo ob strani skoraj normalni pojav, da so nevedni in neizkušeni politiki, ko prviè pridejo na oblast, preprièani, da se z njimi zgodovina in vse drugo prièenja na novo. V svoji vsevedni vznesenosti unièujejo vse naokoli, kar naj bi bilo »staro in preživelo«, saj oni že vedo, kako je treba svet preurediti od temeljev navzgor. V zdravstvu se v sedanjem obdobju to kaže v odsotnosti razumne zdravstvene politike pri podeljevanju koncesij za opravljanje zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni službi na primarni ravni (ki, mimogrede, temelji na povsem napaèni predpostavki, da je pridobitev koncesije pravica izvajalcev in ne le priložnost). Hkrati s tem pa vse bolj slabi poslovna sposobnost ZD.
Dolga stoletja je zdravstvena oskrba temeljila na svobodni pogodbi med zdravnikom in bolnikom na trgu zdravstvenih storitev. Ta trg pa je bil izrazito monopolen. Zdravnik je suvereno obvladoval tako povpraševanje kot ponudbo. Bolnik kot kupec zdravstvenih storitev ni imel na tem »trgu« nobene izbire in nikakršnega vpliva na obseg ali vsebino zdravljenja. Razlog njegove nemoèi tièi v asimetriji pomembnih informacij o bolezni in zdravljenju med zdravnikom in bolnikom. Tudi ni mogel vplivati na ceno storitev. Kakorkoli že, v tedanjih politiènih, gospodarskih in socialnih razmerah je zdravstveni trg v osnovnem zdravstvu deloval, kot paè je. In individualna zasebna zdravstvena praksa je bila relativno uspešna tudi zaradi tega, ker je bila medicinska znanost šele na zaèetku razvoja, kar velja tudi za zdravstvene tehnologije. Zdravnik je praktièno vso medicino nosil vedno s seboj v zdravniški torbi.
Šele pred dobrim stoletjem so razvitejše evropske države moèneje posegle v neenakopravne odnose na monopolnem zdravstvenem trgu s ciljem, da na njem zavarujejo zdravstvene in ekonomske interese bolnikov. Nastali so prvi sistemi javnega socialnega zavarovanja, med njimi tudi zdravstvenega. V zaèetku so bili ti po obsegu in vsebini skromni. Po drugi svetovni vojni pa so se hitro širili. Èe opazujemo le zdravstveno zavarovanje, imajo danes razvite evropske države (tudi Slovenija) zelo radodarna javna zdravstvena zavarovanja, ki naj bi praktièno vsem ljudem zagotavljala dogovorjeno raven zdravstvene oskrbe na javni raèun.
V zadnjem stoletju pa se spreminja tudi organiziranost osnovne zdravstvene dejavnosti. Poglavitni vzrok tièi v nenehnem narašèanju zdravstvenih potreb, zahtev in prièakovanj ljudi, povezanih z zdravstveno oskrbo. Bolniki v razvitih državah želijo in zahtevajo bolj uèinkovito in bolj uspešno zdravstvo. Medicinska stroka se je temu ustrezno odzvala. Na roko ji gre razvoj medicinske vede, še zlasti pa izjemno hiter razvoj drugih naravoslovnih in tehniènih znanosti. Njihovi izsledki se hitro prelivajo v vedno nove, uèinkovitejše in varnejše zdravstvene tehnologije, tako v diagnostiki kot v terapiji.
Zdravniki posamezniki takšnemu razvoju ne morejo veè biti kos. Samo zdravniška torba je že zdavnaj premalo. Izbrani osebni zdravniki, h katerim se bolniki najprej zateèejo, potrebujejo pri delu pomoè razliènih laboratorijev, rentgenskih oddelkov ter znanje in izkušnje kolegov, èe želijo priti do zanesljive diagnoze bolezni, uèinkovitega zdravljenja in prièakovanega izida. Vedeti moramo, da dobri družinski zdravniki v osnovni zdravstveni dejavnosti zadovoljivo rešijo 80% do 90% vseh zdravstvenih problemov. Zato se zasebni družinski zdravniki v zahodnoevropskih državah (kjer ZD ne poznajo) že dolgo èasa združujejo v razliène oblike »skupinske prakse« (npr. v zdravniške zadruge). Obièajno na enem mestu organizirajo celovito in kakovostno osnovno zdravstveno dejavnost z medsebojno uporabo zasebnih podpornih služb, materialnih zmogljivosti (prostorov, opreme), znanja in izkušenj.
In tu smo sedaj pri našem ZD. Ta nikakor ni »socialistièna iznajdba«. Prve ZD smo dobili Slovenci že v tridesetih letih preteklega stoletja (prvega l. 1926 v Lukovici). Bili so plod prizadevanj tedanje javne zdravstvene politike (kapitalistiène Jugoslavije!) in redkih zasebnih zdravnikov, ki so poklicno življenje posvetili nesebièni skrbi za »narodno zdravje«. Bili so usmerjeni v prepreèevanje in premagovanje tedanje obolevnosti prebivalstva, predvsem nalezljivih bolezni, ki so bile posledica slabih socialnih in higienskih razmer. Kurativno medicino pa so še vedno opravljali zasebni zdravniki v individualni praksi. Med njimi mnogi niso bili preveè navdušeni nad delom ZD.
Kmalu po drugi svetovni vojni pa je bilo pri nas zasebno delo zdravnikov prepovedano ali vsaj zelo ovirano. Zato je tedaj relativno moèno razvejena mreža ZD prevzela tudi kurativno zdravstveno dejavnost, kasneje pa tudi nekatere specialistiène dejavnosti, ki so smiselno povezane z optimalizacijo osnovne zdravstvene oskrbe bolnikov. ZD je tako postal »integrirani preventivni in kurativni center na podroèju osnovnega zdravstva«, v katerem dobijo ljudje celovito in kakovostno zdravstveno oskrbo na enem mestu. Takšnega so ljudje tudi sprejeli. Zato bi ga kazalo vsekakor ohraniti in razvijati naprej, zlasti na podroèjih smotrne organiziranosti procesov zdravljenja ter uèinkovitega in odgovornega vodenja in upravljanja (javnega zdravstvenega menedžmenta).
V tej smeri naj si prizadeva javna zdravstvena politika, namesto da že nekaj èasa opazujemo stihijsko razpadanje ZD, ker naj bi pri njih šlo za »zastarelo oblikovane zdravstvene zavode«. Preprièan sem, da so dobro organizirani in uèinkovito vodeni ZD še vedno najboljša oblika delovanja osnovnega zdravstvenega varstva. Dolgoroèno pa so zaradi neprofitnega delovanja, glede na hitro rastoèe stroške zasebnega zdravstva v razvitih državah, lahko tudi cenejši kot koncesionirana javna zdravstvena služba in druge oblike javno-zasebnega partnerstva. Ob tem pa ne oporekam koristnosti zasebne zdravstvene dejavnosti tam, kjer je resnièno smotrna z vidika javnega zdravstvenega interesa manjših ali veèjih skupnosti.
dr. Marjan Èesen, Kranj

[Vali]

Nedelo - Nedelja, 10.12.2006

Interpelacija zoper ministra Bruèana

V torek bo izredna seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci obravnavali interpelacijo zoper ministra za zdravje Andreja Bruèana. Predlagatelji interpelacije, najveèja opozicijska stranka LDS, ministru oèitajo divjo privatizacijo javnega zdravstva, koncesionarstvo, slabšanje kakovosti javnega zdravstva in slab nadzor nad njim, centralizacijo, našteli pa so še veliko drugih oèitkov. Vlada je interpelacijo zavrnila z odgovorom na 86 straneh. Èe želijo predlagatelji uspeti s predlogom za razrešitev, morajo zbrati najmanj 46 poslanskih glasov.

[Slavica]

Delo: 12. 12. 2006
O posledicah podeljevanja koncesij zdravnikom
Kaj prinaša privatizacija zdravniškega dela?
Martin Toth: »Sedanje dogajanje postavlja v ospredje denar in dobièek« Vladislav Pegan: »Zasebni zdravniki so bolj prijazni do pacientov«

Ljubljana – Kakšen zdravstveni sistem bomo imeli v prihodnje? Odgovor bo moèno odvisen tudi od nadaljnje privatizacije zdravstva, s katero ima minister za zdravje Andrej Bruèan pogumne naèrte. Prav zaradi privatizacije – LDS mu v interpelaciji oèita, da je divja in nenaèrtna –, se bo danes zagovarjal pred državnim zborom. V dveh letih mandata je na novo podelil 274 koncesij zdravnikom na osnovni in bolnišnièni ravni, tako da imamo zdaj približno 1200 koncesionarjev. Gre za privatizacijo zdravniškega dela, torej za to, da zdravniki za javni denar delajo kot zasebniki in niso veè zaposleni v zdravstvenem domu ali bolnišnici. Kaj bo prinesla tovrstna privatizacija zdravstva?

Martin Toth, svetovalec Svetovne banke za razvoj in svetovalec za razvoj zdravstvenega zavarovanja na Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS): »Že leta 1992 smo se v Sloveniji odloèili za javno-zasebni zdravstveni sistem, torej tudi za možnost zasebnega dela v zdravstvu. Težava pa je nastala, ker je podroèje zakonsko slabo urejeno, tako da obstaja možnost nesistemskega in nezakonitega prelivanja javnih sredstev v zasebne zaslužke. To se zdaj tudi dogaja v èedalje veèjem obsegu. V ospredju sta denar in dobièek, kar prinaša škodo zavarovancem in obveznemu zdravstvenemu zavarovanju. Primerov je nešteto: zdravnik, ki je v javni službi in dobiva za svoje delo javna sredstva, noèe sprejeti bolnika na napotnico nekaj mesecev, takoj pa ga sprejme, èe njegovo delo plaèa iz svojega žepa. Drug primer je plaèevanje laboratorijev: zdravstveni dom ali bolnišnica nimata interesa, da bolniku odtegneta potrebno laboratorijsko preiskavo, koncesionar pa poskuša zmanjšati svoje stroške tako, da nekaterih preiskav ne opravi, temveè predpiše bolniku zdravila ali napotnico »na pamet« in tako prenese svoj strošek na zdravstveno blagajno (ki plaèa zdravila neposredno) ali na specialistièno raven. Bolnikom se zato zdi, da so koncesionarji prijaznejši, vendar po nepotrebnem dražijo celotni sistem.
Dejstvo je, da bo zasebnik bolj upošteval dohodkovni, zdravstveni dom pa javni interes. Za prebivalstvo kot celoto je pomembnejši javni interes, medtem ko je za zdravnika in posamezne bolnike koncesionarstvo lahko boljše. Privatizacija bo prinesla povišanje cen storitev in zaradi stroškovne uèinkovitosti bo zasebni izvajalec izbiral mlajše, manj bolne in cenejše paciente, starejše in dražje pa bo pošiljal v javne zavode. Tuje izkušnje kažejo, da imajo države z najveè privatizacije in najveè zasebnimi sredstvi v sistemu (na primer ZDA in Švica) najdražje, a še zdaleè ne najuspešnejše sisteme. Naš je dober in ga je treba ohraniti.«

Prof. dr. Vladislav Pegan, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije: »Javnost je delo koncesionarjev ves èas neformalno ocenjevala kot pozitivno. Menim, da se koncesije na primarni ravni dobro obnesejo. Zdravniki so bolj motivirani, zato imajo veèji posluh za bolnika: so prijaznejši, imajo lepo urejene prostore, naroèajo na uro, kakovost njihovega dela je primerljiva z zdravniki v zdravstvenem domu. So racionalni, vendar do tega ne sme priti na raèun kakovosti dela. Tudi zasebniki spoštujejo solidarnost in brezplaèno zagotavljajo vse pravice, ki jih imajo bolniki po zakonu. Ko bo presežena kritièna masa zasebnikov v nekem okolju, bo zdravstveni dom izgubil svojo funkcijo, zato bo treba razmisliti o nekem drugem naèinu organiziranosti zasebnikov. Naèelo domskosti je treba ohraniti, po vsej verjetnosti s povezovanjem zdravnikov v skupinske prakse pod streho današnjih zdravstvenih domov.
Za terciarno raven, torej za vrh stroke, zasebno izvajanje ni primerno. Za sekundarno, torej raven regijskih bolnišnic, pa smo še precej oddaljeni od prave rešitve. Še najprimernejše je podeljevanje ambulantnih koncesij, kot jih je podelil minister Bruèan petdesetim bolnišniènim zdravnikom. Vse drugo je zelo vprašljivo. Odhodi najboljših zdravnikov iz bolnišnic, ki s seboj odnesejo program, lahko ogrozi stroko v bolnišnici. Razmišljali smo tudi o zdravniku svobodnjaku, ki bi odšel iz državne službe in svoje delo ponudil bolnišnici, vendar menim, da je tudi ta model zelo vprašljiv. Zavzemam se za tretjo možnost, ki bi izboljšala razmere v zdravstvu, to je za odpravo uravnilovke. Naj bodo zdravniki, ki delajo veè in boljše, ki vleèejo voz naprej, boljše plaèani. Tako bo tudi manj želja po koncesijah.«

Magda Žezlina, varuhinja bolnikovih pravic v Mariboru: »Moje izkušnje kažejo, da koncesionarji dobro delajo, èe imajo v pogodbi natanèno doloèeno, kaj morajo delati. Èe bo tako, veèje škode za bolnike ne bo. Toda ne podpiram podeljevanja koncesij, èe se s tem izpraznijo sedanje ambulante v zdravstvenih domovih ali v bolnišnicah. Minister bi moral najprej ugotoviti, kje manjkajo zdravniki in katere specialnosti; najprej bi moral torej doloèiti mrežo, kar je država dolžna narediti po zakonu, šele potem naj podeljuje koncesije. Z njimi se vrste ne bodo skrajšale, prej podaljšale. Koncesije zagotovo prinašajo materialne in karierne koristi zdravnikom, koristi za bolnika pa zaradi njihovega podeljevanja ne vidim. Nikjer ni bilo ugotovljeno, da bi bila kakovost zdravniškega dela zaradi koncesije boljša. Èe bo bolnik želel dobiti veè ali hitreje, bo moral seèi globoko v žep. S tem se bo poveèala diskriminacija med bolniki.«
Milena Zupaniè

[Vali]

Sobotna priloga - Sobota, 16.12.2006


Zdravstvo med javnim in zasebnim

KOBAL Alfred Bogomir

Razveseljuje, da je razprava o problematiki javnega zdravstva opozorila na vlogo in pomembnost zdravstvenih domov v javnem zdravstvu, kjer delo ni omejeno zgolj na kurativno aktivnost, to je na postavljanje diagnoz in zdravljenje bolnikov, temveè se tu izvaja tudi preventivna zdravstvena dejavnost, usmerjena v prepreèevanje bolezni in poškodb ter v spodbujanje zdravja celotne populacije. Na tem podroèju postaja namreè èedalje bolj pomembna tudi skrb za varovanje zdravja zaradi dejavnikov okolja, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Poleg znanih, klasiènih dejavnikov, ki onesnažujejo zrak, hrano in vodo, postajajo èedalje bolj pomembna tudi sevanja, toksiène kemiène snovi, tvegano obnašanje, spremembe bivalnega okolja nasploh ter še vrsta drugih dejavnikov. Izkušnje iz prejšnjega stoletja so nedvoumno pokazale, da dobro naèrtovano javno zdravstvo, ki integrira preventivno in kurativno dejavnost, spodbuja zdravje, zlasti obèutljivejših skupin prebivalstva. Pozitivne odgovore tako naèrtovane zdravstvene aktivnosti na primarni ravni ni moè prièakovati takoj, temveè postopno šele po daljšem èasu. To pa je lahko pomembna ovira pri sprejemanju takih ukrepov na podroèju javnega zdravstva, saj politiki obièajno prièakujejo odgovore že do naslednjih volitev.
Oblikovalci politike javnega zdravstva bi se morali zavedati, da ima neustrezno ukrepanje na tem obèutljivem podroèju primarnega zdravstva tudi dolgoroène negativne posledice. Kot primer navajam pospešeno in nekritièno sprejemanje zdravstvene zakonodaje l. 1992, ki je med drugim onemogoèila sodelovanje medicine dela z družinskim zdravnikom na podroèju kurativnega zdravstvenega varstva. Kljub argumentiranim pripombam, ki jih je l. 1995 pripravila Zdravniška zbornica (Medicina Dela-Danes, 1995), in jasnim opozorilom na možne posledice pa ni bilo nikakršnih dopolnitev omenjene zakonodaje.
Danes se je zgodilo prav to, kar smo tedaj prognozirali: bolniški stalež in invalidnost narašèata, in to v veliki meri prav zaradi »bolezni, povezanih z delom«. Požar, ki ga je zanetila zdravstvena zakonodaja že l. 1992, skušamo pogasiti danes, kar na hitro, tudi z nižanjem nadomestila za boleznine, pri tem pa pozabljamo na resniène vzroke. Èeprav je SZO že l. 1985 opozorila na z delom povezane bolezni, ki povzroèajo levji delež stroškov zaradi izgube delovnih dni, bolniških dni in stroškov za zdravljenje teh bolezni, se s to problematiko pri nas praktièno nihèe ne ukvarja. Glede na izkušnje, ki jih imamo tudi pri nas v Sloveniji, je treba opozoriti, da èezmerno nižanje nadomestila za boleznine lahko privede pri delavcih do desimulacije akutnih bolezenskih stanj zaradi reševanja socialnih problemov in s tem dolgoroèno do kroniènih sprememb zdravja s trajno zmanjšano delovno zmožnostjo in poveèanjem invalidnosti.
Povsem razumljivo je, da so pritiski izvajalcev za uvajanje zasebništva v javnem zdravstvu tudi na primarni ravni veliki, saj v zadnjih desetih letih v zdravstvu ni bilo nikakršnih sistemskih ukrepov, ki bi omogoèili uvajanje nagrajevanja »po delu«. Še vedno je edina stimulacija pri delu osebno zadovoljstvo po uspešnem zdravljenju bolnika in strokovna rast posameznika. V tem smislu je treba razumeti tudi predloge sindikata zdravnikov po združevanju v zadruge. Zmotno pa je prièakovanje, da bo prav zasebništvo rešilo veèino dosedanjih problemov v osnovnem zdravstvenem varstvu. Pri tem je jasno, da tako kompleksna dejavnost javnega zdravstva na primarni ravni zahteva temeljit premislek, kako bomo vsebinsko in organizacijsko nadgradili sedanjo integrirano preventivno in kurativno aktivnost zdravstvenih domov, kakšno vlogo bodo imeli koncesionarji v tem sistemu in kako bomo usklajevali ter spremljali uèinkovitost delovanja osnovnega zdravstvenega varstva.
Sedanje dogajanje v osnovnem zdravstvenem varstvu je v bistvu posledica slabega naèrtovanja javnozdravstvene politike, ki ni bila dolgoroèno usmerjena, temveè so se pretežno reševali sprotni najnujnejši problemi. Ocenjujem, da je v tem trenutku smiselno zamrzniti proces uvajanja zasebništva v javno zdravstvo, zlasti na primarni zdravstveni ravni, in poskrbeti predvsem za ustrezno zakonsko ureditev, ki bo omogoèila izvajanje integriranega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva, bodisi brez zasebništva v javnem zdravstvu ali z njim, obenem pa omogoèila tudi bolj uèinkovito varovanje zdravja aktivne populacije.
prim. dr. Alfred Bogomir Kobal, dr. med., Idrija

[Vali]

Sobotna priloga - Sobota, 16.12.2006

Bolnišnice na razpotju

ÈESEN Marjan

Na nedavnem posvetovanju o javno-zasebnem partnerstvu v zdravstvu je minister za zdravje napovedal boljše izvajanje javne zdravstvene službe tudi v bolnišnicah. Zaèeli naj bi s pilotskim projektom. To »bo bolnišnica Trbovlje, kjer bo zasebnik vložil denar v zgradbo in opremo, v njej bodo delali zasebniki, upravljanje pa bo ostalo javnemu zavodu.« Ob že uveljavljenem zasebnem opravljanju javne zdravstvene službe s koncesijami, torej tudi že najava kar prave privatizacije (to so zasebne naložbe v materialne zmogljivosti javne zdravstvene službe ali lastninjenje državnega premoženja javnih zdravstvenih zavodov v korist oseb zasebnega prava). Za nekatere vesela, za druge pa žalostna novica.
Kakorkoli že, èe je cilj projekta poiskati vzorec prihodnjega ravnanja javne zdravstvene politike, pomeni napoved zanesljivo slovo tudi od sedanjih bolnišnic kot javnih zdravstvenih zavodov, ki na nepridobitni osnovi opravljajo zdravstvene programe iz obveznega zdravstvenega zavarovanja po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. »Usihanje« zdravstvenih domov kot javnih zdravstvenih zavodov se je namreè tako ali drugaèe že zaèelo.
Èe bo projekt uspel, bodo bolnišnice izgubile praktièno vse. Že sedaj je lastnica materialnih zmogljivosti (zgradbe, oprema) država kot ustanoviteljica javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni ravni. Kot pravna lastnica ima le ona pravico razpolagati s premoženjem. Bolnišnice so le ekonomske lastnice materialnih zmogljivosti. Imajo pravico do njihove brezplaène uporabe in uživanja sadov, v zameno pa morajo zanje skrbeti in jih vzdrževati. Po novem pa bodo lastniki materialnih zmogljivosti zasebni investitorji. Ti se praviloma odloèajo za pridobitne nakupe premoženja. Naložbe želijo dobiti èim prej povrnjene skupaj z normalnimi donosi kapitala. Jasno je, da bo treba strošek zasebnega kapitala vkljuèiti v ceno javnih zdravstvenih storitev kot strošek, ki ga sedaj ni v ceni. Bolnišnice tudi ne bodo veè imele lastnih zdravstvenih programov, ker ga jim bodo pobrali zasebni izvajalci. Èe bodo to »svobodni« zdravniki specialisti, ki si bodo, med drugimi privilegiji, sami doloèali tudi minimalno (!) ceno zdravstvenih storitev, smemo prièakovati nadaljnji dvig cen javnih zdravstvenih storitev.
Kaj pa javni zavod, ki mu »bo ostalo upravljanje«? Da tisto, kar bo ostalo od sedanje bolnišnice, ne more biti veè javni zdravstveni zavod, je jasno. Le kaj naj upravlja, ko pa nima ne lastnega premoženja in ne lastnih zdravstvenih programov? Kaj naj dela in od èesa naj živi? Sem ter tja se sliši, naj bi se ukvarjal s koordinacijo (èesa?), opravljal nekatere podporne zdravstvene storitve (laboratorijske in rentgenske storitve, reševalne prevoze) ter nekatere druge nezdravstvene storitve (èišèenje in vzdrževanje prostorov in opreme, kuhanje, pranje) in morda še kaj. Ali na kratko: iz bolnišnice naj bi nastalo nekakšno javno (nepridobitno?) servisno podjetje, ki bo podpiralo poslovanje pridobitnih zasebnih lastnikov kapitala in zasebnih izvajalcev javnih zdravstvenih programov. Lepa prihodnost, ni kaj.
dr. Marjan Èesen, Kranj

[Vali]

Sobotna priloga - Sobota, 16.12.2006

Slabo opredeljene pravice in dolžnosti

BOBNAR NAJŽER Elizabeta

V omenjenem prispevku so bralci èasnika lahko prebrali poroèilo z okrogle mize, organizirane na Dnevih zdravja v Celju, h kateremu želimo podati doloèena pojasnila. Ena osrednjih tem okrogle mize o zasebni in javni sferi v zdravstvu je bilo podeljevanje koncesij, ki sodijo v okvir javnega zdravstva, in nadzor nad delovanjem njihovih izvajalcev. Koncesionarji so podvrženi nadzoru na vseh ravneh, tudi samo podroèje zasebništva je zakonsko regulirano, njegovo izvajanje pa mora biti skladno z zakoni. Na okrogli mizi izražena želja po nadaljnji izboljšavi obstojeèih predpisov ne pomeni, da so ti neprimerni in da koncesionarjem ponujajo možnosti izogibanja dolžnostim, ki jih zdravniki, zaposleni v zdravstvenih zavodih, morajo opravljati. Da ni tako, potrjujejo tudi strokovni nadzori Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS), ki kažejo, da koncesionarji svoje delo opravljajo kakovostno, v dobro bolnikov, enakovredno v primerjavi z zdravniki, zaposlenimi v javnih zavodih.
Prav tako na veè ravneh nenehno poteka nadzor izvajanja koncesijskih pogodb, in sicer s strani zdravstvenih domov, obèin in tudi posameznikov, ki imajo vsi možnost (lahko reèemo tudi dolžnost) pritožbe, èe delo zdravnika ne dosega primernega standarda. Primerno kakovost dela pa omogoèa tudi ustrezen kader. Koncesionarji zaposlujejo priznano število kadra, ki mora izpolnjevati pogoje, doloèene na ravni države in ZZZS, kar že v izhodišèu zanika mnogokrat slišane oèitke. Kadar pa je kader priznan v obsegu manj kot enega èloveka, pa se seveda morajo poiskati druge rešitve.
V èlanku navedena izjava prof. dr. Pegana o (ne)stimuliranju zdravnikov in njihovem poslediènem odloèanju za koncesije je bila podana v kontekstu razprave o koncesijah na sekundarni ravni v zdravstvu, stališèe ZZS glede podeljevanja koncesij je sicer znano in je bilo v zadnjih mesecih veèkrat izpostavljeno. Koncesionarstvo lahko v naš zdravstveni sistem vnese novo kakovost, v izpolnjevanju katere potujemo po poti, ki je zdravnikom zapisana že v njihovi deontologiji, in sicer po poti zagotavljanja najkakovostnejše oskrbe pacientov, ki so vselej na prvem mestu.
Elizabeta Bobnar Najžer, vodja oddelka ZZS za stike z javnostjo

[Vali]

Delo - Torek, 19.12.2006
Okrogla miza Ohranimo javne zdravstvene zavode

Minister in gibanje ostala vsak na svojem bregu
Razprava klljub odzivu ministra Bruèana ni prinesla odgovora niti na eno odprto vprašanje – Nekdanji in sedanji minister za zdravje izmenjala oèitke
Trbovlje – Bo nov sistem zdravstvenega varstva, za kakršnega se zavzema sedanja vlada z ministrom za zdravje Andrejem Bruèanom na èelu, socialno razslojil Slovence in okrnil pravice zavarovancev tako iz naslova obveznega kot dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja? Je mogoèe, da slovenski zdravstveni sistem razpada, ker je slab? Kdo v resnici podeljuje koncesije v primarnem zdravstvu: lokalne skupnosti ali minister? So koncesionarji zasebniki ali niso? Koliko koncesij je razdelil sedanji in koliko prejšnji minister?
V takšnem duhu je potekala okrogla miza na temo Ohranimo javne zdravstvene zavode, ki jo je sinoèi v Trbovljah organiziralo Gibanje za ohranitev javnega zdravstva pod vodstvom nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra in katere se je – ker je bil paè prviè povabljen, kot je dejal – udeležil tudi aktualni minister Bruèan. Rešitve akterji žal niso našli niti na eno od vprašanj.
Minister Andrej Bruèan je kolegom iz gibanja najprej polaskal, rekoè: »Poèutim se napol èlana vašega gibanja, ker sem pristaš ohranitve javnega zdravstva in ker nisem storil nobene temu nasprotne poteze.« Minister je tudi zanikal trditve, da želi slovenski zdravstveni sistem približati ameriškemu, ali kakorkoli okrniti pravice zavarovancev. Po njegovem je slovenski zdravstveni sistem »razmeroma dober«, po kategorizaciji celo enajsti v EU. »Toda èemu ne bi bil prvi? Le znotraj zdravstvenih domov je treba poiskati bolj moderne vsebine,« je menil in zatrdil, da v zdravstvu ne gre za lastninjenje, ampak za »drugaèen naèin organizacije«, s katero javno oziroma državno zdravstvo prehaja v mešani sistem, javno–zasebni. Na oèitke, èeš da so v èasu njegovega ministrovanja podelili veè koncesij kot prej, je odgovoril, da je to zgolj zaradi sto nerešenih koncesij, ki da jih je »podedoval« leta 2004 od kolega Kebra, sicer pa da so koncesije na primarni ravni »problem obèin«. Že leta 2008 pa te po Bruèanovem tudi obèinski problem ne bodo veè, temveè regionalni.
Nekdanji minister Keber sedanjemu seveda ni ostal dolžan. »Nerešene sem pustil le koncesije, za katere sem menil, da niso upravièene,« je dejal. Aktualnemu ministru je oèital pomanjkanje strategije, nekakšne bele knjige zasebništva v zdravstvu, vztrajal pri tem, da so koncesionarji v vsakem primeru zasebni izvajalci, ki delajo za javni denar in ki prispevajo k dražjemu sistemu, ob tem pa imajo v primerjavi s kolegi v javnem zdravstvu najmanj eno orodje veè: pacientom lahko storitve dodatno zaraèunajo. Sicer pa so koncesije po Kebru, ki meni, da bo ob sedanjih 1500 podeljenih koncesijah koncesionarjev poèasi zmanjkalo, še kako stvar države.
Polona Malovrh

[Slavica]

Spletno delo: 4. 1. 2004
Zakon o koncesijah do konca poletja?
Bruèan preprièan v pravilnost izbora AMZSD.P./STA, Èet 04.01.2007, 17:52

Ljubljana – Predlog zakona o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni in lekarniški dejavnosti in o svobodnih zdravnikih specialistih, ki ga je ministrstvo za zdravje danes dalo v javno razpravo, bo lahko zaèel delovati šele, ko bo sprejeta zdravstvena mreža, je na današnji novinarski konferenci poudaril resorni minister Andrej Bruèan. Kot pravi, bi lahko zakon, èe bo šlo vse gladko, sprejeli do konca poletja.

Koncesije naj bi tudi v prihodnje podeljevale obèine

Koncesije naj bi tudi v prihodnje za javno službo na primarni ravni, torej za splošno in družinsko medicino, podeljevale obèine. Tu veèjih razlik torej ne bo, pravi minister. Razlika bo po njegovih besedah v instrumentih, ki jih predlog zakona uvaja in s katerimi lahko ministrstvo doseže enotno politiko podeljevanja koncesij.

Podeljevanje koncesij preko javnega razpisa

Novost predlaganega zakona, ki jo je minister posebej izpostavil, je to, da se bodo koncesije podeljevale preko javnega razpisa, ki naj bi ga objavilo ministrstvo. Taka rešitev je nujna, zato da se bodo koncesije v prihodnje podeljevale koordinirano in da ne bo prihajalo do velikih razlik, ki sedaj nastajajo med posameznimi deli države, je še poudaril minister. Koncesije pa s tem zakonom ne bodo veè trajne, ampak se bodo podeljevale za obdobje od sedem do 25 let.

V kolikor pa obèina razpisa ne bi speljala, bi ministrstvo v drugem roku zadevo speljalo do konca. Na ministrstvu sicer predvidevajo, da bi že leta 2008 to vlogo prevzele regije. V dosedanjih pogovorih po državi se je pokazalo, da ima tak naèin podeljevanja koncesij veliko podporo, je danes dejal minister.

Koncesij na sekundarni ravni bo manj

Kot pravi Bruèan, pa bo koncesij na sekundarni ravni manj, in sicer zaradi inštituta svobodnega zdravnika specialista, ki ga prav tako uvaja zakonski predlog. Ta status bo skladno s predlogom lahko pridobili le tisti zdravnik, ki je pridobil naziv specialist ali specialist konzultant, ima vsaj pet let delovnih izkušenj od pridobitve naziva specialista in ni v delovnem razmerju oz. ne prejema pokojnine.

Postopek podelitve tega statusa bo dvostopenjski, in sicer bo na prvi stopnji o tem odloèala zdravniška zbornica, na drugi stopnji pa ministrstvo, je danes še pojasnil Bruèan. Svobodni zdravnik specialist pa bo z izvajalcem javne službe sklenil pogodbo o opravljanju zdravniške službe, ki bo v naèelu podjemna pogodba.

Bruèan preprièan v pravilnost izbora AMZS glede helikopterskih prevozov

Minister Bruèan je poudaril, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) kot izvajalcu helikopterskih reševalnih prevozov opravljene storitve plaèal takrat, ko bo sprejet aneks k uredbi o izboru izvajalca nujnih helikopterskih reševalnih prevozov. To naj bi bilo še ta mesec, je povedal minister.

Poudaril je, da je bilo izvajanje te službe s strani ministrstva za notranje zadeve in za obrambo le pilotski projekt in kot tak zaèasen. Konèati bi se moral že leta 2005, ko naj bi posel prenesli izven obrambnega ministrstva, pa so ga podaljšali, zato je bilo potrebno najti drugega izvajalca za te storitve. Ko se je sprejela ta uredba, je bilo pravico do izvajanja te službe mogoèe prenesti na AMZS.

Vse doslej storjeno je bilo v javnem interesu in v korist zavarovancev, ki to storitev potrebujejo, poudarja minister. Izpostavil je po njegovem mnenju pomembno razliko med prejšnjim in sedanjim naèinom izvajanja helikopterske reševalne službe: prej je preteklo 20 minut do zaèetka reševanja, sedaj pa štiri minute. Prejšnji helikopter ni bil nikoli na razpolago ves èas, ampak je vedno služil še drugim namenom, prejšnji helikopter ni bil ustrezno opremljen za tako dejavnost, ta pa je, je še naštel minister.

Bruèan je poudaril, da je sedanja rešitev zaèasna in da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), èe bo hotel, objavil tudi razpis za opravljanje te dejavnosti. Ob tem pa je navedel, da je po njegovem vedenju v Sloveniji le eno podjetje, ki ima licenco za opravljanje takih poletov.

Ministrstvo je po njegovih besedah le izvršilo tisto, kar je velevala uredba. To pa so speljali v korist bolnikov, da bi reševanje steklo èim prej.

Kot je znano, se je AMZS z ministrstvom za zdravje dogovorila, da bo prevzela nujno helikoptersko pomoè, z njim pa ni podpisala nobene pogodbe. Predsednik AMZS Boris Perko je decembra pojasnil, da so se z ministrstvom za zdravje sporazumeli ustno in verjamejo ministru Bruèanu na besedo. Zato je tedaj dejal, da so zaenkrat pripravljeni stroške kriti sami.

Odloèitev ministrstva za zdravje, da na podlagi ustnega dogovora koncesijo za nujne medicinske helikopterske prevoze podeli AMZS oz. družbi Flycom, je kot "zelo nelogièno in redko videno" decembra ocenil predsednik komisije za prepreèevanje korupcije Drago Kos.

Cvikl: Odprta pot korupciji

Predsednik komisije DZ za nadzor proraèuna in drugih javnih financ Milan M. Cvikl (LDS) pa je danes za prihodnjo sredo sklical nujno sejo komisije, na kateri bodo odloèali tudi o sklepu, da naj vlada spremeni uredbo o izboru izvajalca nujnih helikopterskih reševalnih prevozov in izvede odprti postopek javnega naroèila. Cvikl je na današnji novinarski konferenci ocenil, da je vlada z odloèitvijo o izboru AMZS odprla pot korupciji in da bi moral premier Janez Janša razmisliti o odstavitvi ministra Bruèana.