Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Mediji o zasebništvu v zdravstvu
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Jan 05, 2007 18:16    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

>Novice>Slovenija>

Koncesije v javni razpravi, kritiki gredo na nož

petek, 05.01.2007
Tekst: Majda Hostnik

LJUBLJANA - Po "hitrem branju" predloga zakona o koncesijah v zdravstvu in lekarništvu, ki ga je zdravstveni minister Andrej Bruèan vèeraj poslal v dvanajstdnevno javno razpravo, tako Julijana Bizjak Mlakar kot nekdanji minister Dušan Keber ocenjujeta, da gre za izvedbeni zakon oziroma tehnièni predpis.

Dušan Keber: »Dvanajstdnevni rok za javno razpravo o tako pomembnem zakonu je norèevanje.«

Po mnenju Bizjak Mlakarjeve, ki je strokovnjakinja za zdravstvo in zavarovalništvo, je predlog pisan na kožo zasebnim zdravnikom, bogatim elitam in tudi zavarovalnicam, ki bodo lahko razširile svojo dejavnost na raèun našega zdravja. Predlog po njenem omogoèa enkratno, poceni in dokonèno razdelitev premoženja ter programov zdravstvenih domov in bolnišnic bogatim elitam.

Po novem bo imel minister zadnjo besedo (do zdaj le soglasje) tudi pri podeljevanju koncesij na primarni ravni, torej pri zdravnikih splošne medicine in družinskih zdravnikih. "Èe se bo župan neke obèine uprl razgradnji zdravstvenega doma, lahko minister to izpelje kljub nasprotovanju obèine," svari Bizjak Mlakarjeva in opozarja, da se s tem vraèamo v èas pred 80 leti, ko je bilo obdobje razpršenih zasebnih zdravnikov.

Minister Andrej Bruèan pa zagotavlja, da je takšno podeljevanje koncesij nujno, èe hoèemo v prihodnosti prepreèiti velike razlike med posameznimi predeli Slovenije, in napoveduje, da po letu 2008 o podeljevanju koncesij ne bo veè odloèalo ministrstvo, ampak regije.
Novost: svobodni zdravnik specialist

Za koncesije na sekundarni, tako imenovani specialistièni ravni naj bi se po novem potegovali le zdravniki specialisti. Predlog zakona uvaja mesto svobodnega zdravnika specialista, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost na podroèju zdravniške službe in bo lahko sklepal pogodbe tudi z javnimi zavodi.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov odvzemanje sredstev in programov zdravstvenim domovom in bolnišnicam, ne da bi se zagotovilo, da bodo koncesionarji ravnali bolje in ceneje, nima smisla. Konkurenca poteka tako samo med samimi zasebniki. Konkurenènost pa je za predlagatelja zakona zagotovljena že s samim javnim razpisom za koncesije. V predlogu še vedno ni ustreznih meril, kdaj je koncesijo sploh mogoèe podeliti, in ni doloèeno, kako bo varovan javni interes. Bizjak Mlakarjeva opozarja, da "predlog zakona omogoèa, da bodo koncesionarji lahko prosto oblikovali cene, ko ne bo šlo za obvezno in dopolnilno zavarovanje. To je kritièno predvsem zato, ker pri nas ni potrebnega nadzora."
Javna zdravstvena mreža do jeseni

Minister Bruèan je poudaril, da si že zdaj prizadevajo, da bi koncesionarji postali najemniki prostorov v javnih zdravstvenih zavodih, in takšno možnost predvideva tudi predlog zakona. Zakon pa ne bo mogel zaživeti brez potrebne mreže javne zdravstvene službe, ki jo pripravljajo in jo bodo, upa minister Bruèan, uredili do konca poletja, ko naj bi bil zakon tudi sprejet.
Lekarnarji svarijo pred kapitalom

Andreja Èufar, predsednica lekarniške zbornice: "Predlog zakona odraža usmeritev Evropske unije in lizbonske strategije ter tudi naše države v liberalizacijo storitvenega podroèja v zdravstvu. Zato se širi možnost podelitve koncesije tudi na pravno osebo, zaradi èesar bomo morali uskladiti dosedanji zakon o lekarniški dejavnosti. Upamo, da bo zakonodajalec pri tem upošteval argument javnega interesa in ne bo vse podvrženo samo interesu kapitala. Ugotavljamo namreè, da lahko pride do navzkrižja interesov in zlorab, èe za koncesije ni nobene omejitve. Tako se Poljska in ena od baltiških držav že trudita za ponovne omejitve, ker je vpliv kapitala prevelik in se izgublja nadzor nad javnim interesom. Na Portugalskem pa dovoljujejo opravljanje lekarniške dejavnosti, èe imajo dovolj zaposlenih magistrov farmacije, vendar ne smejo biti kapitalsko povezani z zavarovalnico ali s katerim koli èlenom v verigi preskrbe zdravil. Prièakujemo, da bo pri spremembi zakonodaje prevladal zdrav razum, ne pa kapital."
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Jan 06, 2007 14:51    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Sobota, 06.01.2007

Razlièno o zakonu o koncesijah

Ljubljana – Ministrstvo za zdravje je v èetrtek v javno obravnavo predalo zakon o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni in lekarniški dejavnosti in o svobodnih zdravnikih specialistih. Prva mnenja o zakonu so razlièna. V zdravniški zbornici so zakon prejeli in ga nameravajo prouèiti, zato komentarjev niso hoteli dajati. Zgovornejši so bili v lekarniški zbornici, kjer sicer uradnega stališèa še nimajo, so pa zakon že »preleteli«. Predsednica zbornice Andreja Èufar (na fotografiji) je poudarila, da zakon sledi usmeritvam EU in lizbonske strategije ter odpravlja »vsakršne nepotrebne omejitve v segmentu storitev, tudi v segmentu zdravstvenih storitev«. Pomembno se ji zdi, da predlog zakona omogoèa podelitev koncesije tudi pravnim osebam. Bolj natanèno bi bilo po njenem preprièanju v zakonu o lekarniški dejavnosti treba doloèiti predvsem omejitve v lastništvu lekarn.
Zelo kritièna je do zakonskega predloga – vsaj do tistega dela, ki se nanaša na podeljevanje koncesij – èlanica odbora Gibanja za ohranitev javnega zdravstva Julijana Bizjak Mlakar. Po njenem mnenju je katastrofalen. Opozorila je, da ni nobenih meril, kdaj je koncesijo mogoèe podeliti zasebnikom in s tem vzeti program zdravstvenim domovom in bolnišnicam. Po njenem mnenju to pomeni, da lahko program javnim zavodom vzamejo kadar koli in da javni interes ni zavarovan.
STA
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Jan 06, 2007 15:03    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Koncesijam veè èasa

Dnevnik, sobota, 06.01.2007
Tekst: (mh)

LJUBLJANA - Zdravniška zbornica bo pripombe na predlog zakona o koncesijah v zdravstvu oblikovala predvidoma do prihodnjega èetrtka, je povedal njen predsednik prof. dr. Vladislav Pegan.
Prof. dr. Vladislav Pegan: »Zdravniška zbornica bo predlagala podaljšanje javne razprave o predlogu zakona o koncesijah v zdravstvu, saj je 12 dni absolutno prekratek rok.«
Hkrati z vsebinskimi pripombami na predlog zakona bodo poslali ministru za zdravje tudi pobudo, naj se èas za javno razpravo podaljša, saj je, kot pravi Pegan, "12 dni absolutno prekratek rok".
Nekaj pripomb, ki so jih že med pripravo osnutka predloga zakona o koncesijah posredovali ministrstvu za zdravje, je navedla Sabina Markoli, predsednica odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici. "Žal pa," pravi Markolijeva, "so upoštevali zelo malo naših predlogov." Zobozdravnikom se zdi problematièna doloèba, po kateri bo merilo na razpisu za pridobitev koncesije cena storitev. Vrednosti za javno zdravstvo doloèa namreè Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zobozdravniki se zavzemajo, podobno kot lekarniška zbornica, da naj bi koncesije podelili samo zobozdravnikom ali zdravnikom, ne pa tudi pravnim osebam. "Tudi notarskih pisarn nimajo gradbeniki," utemeljuje pripombo Markolijeva. Iz predloga zakona je po njenem mnenju mogoèe sklepati, da se naslanja na zakon o koncesijah v gospodarstvu, saj v enem od èlenov govori celo o proizvodnji. Preprièana pa je, da nekatere stvari v predlogu ne bi bile tako površne, èe bi se zakonodajalec že med pripravo predloga zakona posvetoval s strokovno javnostjo, kot sta npr. Zdravniška zbornica in Fides.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Jan 13, 2007 22:18    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Sobotna priloga - Sobota, 13.01.2007

Ne vem, zakaj bi na podlagi vseh rezultatov odstopil

ZUPANIÈ Milena, Sob 13.01.2007

Minister za zdravje Andrej Bruèan je kot zdravnik navajen urgentnega dela in dela pozno v noè. Tudi intervju sva lahko izpeljala šele proti veèeru, ko se je konèala nujna seja komisije za nadzor proraèuna. Oèitki opozicije, ki jih je obravnavala, so bili težki: zloraba oblasti, korupcija in kršenje zakonov pri izboru reševalnega helikopterja. Vlada je napako, da ni objavila javnega razpisa, priznala in sporno uredbo že spremenila. Helikopter, ki je v zadnjih tednih moèno zasenèil veèino drugih dogajanj, je prav danes prenehal leteti. Toda v zraku so že nove, izjemno pereèe teme, med njimi zakon o koncesijah v zdravstvu. Kako naprej?

V nadaljevanju preberite intervju...
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Tor Jan 16, 2007 17:05    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Zdravstvo kot tržna dejavnost? Ljubljana | 16.1.2007 | STA/I.H.

V zdravstvenem sindikatu poudarjajo, da ne pristajajo na logiko ''glavno da zakon je, ne glede na to, kakšen je''.

Po mnenju Lekšetove gre iz zakona razumeti, da bo zdravstvo v prihodnje tržna dejavnost. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva so zadovoljni, da je minister za zdravje Andrej Bruèan podaljšal javno razpravo o zakonu o koncesijah, èeprav se jim zdi slab mesec èasa za razpravo o tako pomembnem dokumentu še vedno premalo.
Predsednica sindikata Nevenka Lekše je opozorila, da bi bilo še pred tem dokumentom treba pripraviti zdravstveno mrežo, nacionalni program zdravstvenega varstva in dopolnitve zakona o zdravstveni dejavnosti.Zakon o koncesijah bi pravzaprav lahko bil le izvedbeni akt omenjenih dokumentov oz. bi ga lahko sprejeli tudi kot pravilnik, menijo v sindikatu in poudarjajo, da ne pristajajo na logiko "glavno da zakon je, ne glede na to, kakšen je", ampak mora biti kakovosten in v interesu vseh ljudi.
Po mnenju Lekšetove gre iz zakona razumeti, da bo zdravstvo v prihodnje tržna dejavnost, komercializacija in tržno usmerjeno zdravstvo, ki temelji na profitu, pa ne vodi k veèji uèinkovitosti, dostopnosti ali praviènosti, temveè draži zdravstveni sistem in prispeva k razslojevanju.
Skupaj z generalno sekretarko sindikata Dragico Kekec je opozorila, da trditev o poveèanju dostopnosti zdravstvenih storitev ne zdrži zdrave presoje. To bi bilo možno le z zaposlovanjem dodatnih timov zdravstvenih delavcev, ker v nedogled po mnenju sindikalistk ne bo mogoèe poveèevati obremenitev zdravstvenih delavcev. Tudi za zasebnike namreè mora veljati zakon o delovnih razmerjih.
Kritike na raèun statusa svobodnih zdravnikov
Kekèeva je izpostavila tudi drugi del zakona, ki ureja status svobodnega zdravnika specialista. Ta po preprièanju sindikalistov ne spada v isti zakon kot koncesije, ker gre le za obliko izvajanja zdravniške službe, ampak v zakon o zdravniški službi. V sindikatu se tudi sprašujejo, kako bo zbornica podeljevala status svobodnega zdravnika ter ali bodo v zavodih ostali samo mladi zdravniki in tisti pred upokojitvijo. Svobodni zdravniki bodo po mnenju Kekèeve s tem imeli velike privilegije, saj zakon bolj šèiti njih kot pa javne zavode ali javni interes.
Italijanski zdravnik
Ali bodo v zavodih ostali samo mladi zdravniki in tisti pred upokojitvijo, se sprašujejo v sindikatu. Predsednik Konference sindikatov lekarn pri Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Zdenko Taušiè pa je bil kritièen tudi do tistega dela zakona, ki se nanaša na koncesije v lekarnah. Po njegovem preprièanju obstaja velika nevarnost za lekarne, èe ne bo izdelana lekarniška mreža. V tem primeru se bodo namreè kot "gobe po dežju" odpirale nove lekarne, kar bo ogrozilo obstojeèe javne lekarne in zaposlene v njih. Opozoril pa je tudi na nevarnost, da bi lekarne prevzele velike trgovske mreže, kot se že dogaja v tujini.

Julijana Bizjak Mlakar- V sindikatu so predstavili tudi poziv ministru za zdravje Andreju Bruèanu in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da zaène tudi Slovenija cepiti proti humanemu papiloma virusu (HPV) na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po preprièanju sindikata bi namreè veljalo razmisliti o prerazporeditvi sredstev. Predlagajo, naj Slovenija kupi en oklepnik manj, kot je bilo predvideno, saj bi s prihranjenim denarjem lahko cepili eno generacijo deklic.Razprava naj se podaljša
Zakon o koncesijah omogoèa enosmerno, poceni in dokonèno razdelitev programov in premoženja zdravstvenih domov in bolnišnic, ki delujejo na neprofitni naèin, zasebnim izvajalcem, vkljuèno s pravnimi osebami izven zdravstva, ki bodo delovale profitno.
Julijana Bizjak Mlakar Socialni demokrati pozdravljajo odloèitev ministrstva za zdravje, da podroèje podeljevanja koncesij uredi z javnim razpisom, vendar pa menijo, da je treba to podroèje urediti v skladu z javnim interesom na podroèju zdravstva. Tega pa v osnutku zakona o koncesijah ni, je na današnji novinarski konferenci povedala svetovalka predsednika SD Boruta Pahorja za zdravstvo Julijana Bizjak Mlakar.
Tako je po njenem mnenju ta zakon "tipièen primer uvajanja tržnih mehanizmov v zdravstvo". Bizjak Mlakarjeva je povedala, da v SD od ministra za zdravje zahtevajo, naj podaljša javno razpravo zakona za vsaj tri mesece ter da spremeni samo zasnovo zakona.
Preprièani so tudi, da zakon ureja podeljevanje koncesij v interesu nekaterih zdravnikov in premožnih elit, ne pa v interesu uporabnikov zdravstvenih storitev. V zakonu ni omejitev, po katerih bi se smelo koncesijo podeliti le v primeru, ko javni zavodi programov ne bi zmogli izvajati oziroma, èe bi zasebnik programe lahko izvedel enako ali bolj kakovostno ter ceneje, je navedla Bizjak Mlakarjeva.Poleg tega je kritizirala tudi to, da se v zakonu diskriminira javne zavode ter da se obèinam jemlje vsa pooblastila pri podeljevanju koncesij, da se jim jemlje sleherno možnost oblikovanja zdravstvene politike za obèane in da se vse pristojnosti seli v roke ministra za zdravje, Zdravniške zbornice Slovenije in koncesionarjev. Zakon o koncesijah se je po besedah Bizjak Mlakarjeve pripravljal brez demokratiènega javnega dialoga, saj so pri pripravi sodelovale le ozke interesne skupine, ki jih ne skrbi javni interes.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Jan 17, 2007 20:14    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Bruèan zavraèa oèitke Ljubljana | 17.1.2007 | STA

Javni oèitki predlogu zakona o koncesijah so neresnièni in namenoma zavajajo javnost, pravi minister za zdravje.

Javni oèitki predlogu zakona o koncesijah so demagoški, neresnièni in namenoma zavajajo javnost, da zakon ne bi bil sprejet. Edini cilj kritikov zakona je pridobivanje politiènih toèk, ocenjuje minister za zdravje Andrej Bruèan. Zakon bo v javni razpravi do 31. januarja in ga bo mogoèe še spremeniti v doloèenih toèkah, a že sedaj upošteva direktive Evropske unije in je podlaga za prilagoditev zdravstvenega sistema zahtevam, ki jih ima na tem podroèju EU.

V koordinaciji zdravniških organizacij - zbornice, sindikata in društva - so namreè ministra za zdravje prosili, naj javno razpravo o predlogu zakona o koncesijah in o svobodnih zdravnikih specialistih podaljša do 15. februarja. Dokument je namreè zelo kompleksen, organizacije pa želijo pripraviti celovit predlog za njegovo dopolnitev, je poudaril predsednik zdravniškega sindikata FIDES Konrad Kuštrin.

''Predlog zakona o koncesijah nikakor ne posega v pravice zavarovancev in zdravstvenega zavarovanja, niti ne bo podlaga za razslojevanje prebivalstva. Ne pomeni dodatnega plaèevanja storitev iz zdravstvenega zavarovanja, sploh pa ne pomeni odprodaje družbenega premoženja,'' je še poudaril Bruèan. Po njegovem mnenju gre za podtikanja, ki nimajo nobene osnove.

Predsedniki Zdravniške zbornice Slovenije, FIDES in Zdravniškega društva, Vladislav Pegan, Kuštrin in Pavel Poredoš so na skupni novinarski konferenci poudarili, da je zakon o koncesijah potreben, sedanji predlog pa je po njihovem mnenju pomanjkljiv. Obžalovali so, da kot stanovske organizacije niso mogli sodelovati že pri pripravi zakonskega predloga, poudarjajo pa, da je zakon potreben.

Pegan je kot prvo opozoril, da še tako dober zakon ne bo mogle zaživeti, èe pred tem ne bo vzpostavljena javna zdravstvena mreža. Ko bo namreè doloèeno, koliko zdravnikov katere specialnosti je potrebnih in kje, bo slovensko ozemlje lahko tudi enakomerno pokrito z zdravniki, je poudaril Poredoš. V Sloveniji so namreè še vedno obmoèja s slabo pokritostjo z zdravniki, to pa bi lahko ob izdelani zdravstveni mreži konèno odpravili - tudi s pomoèjo koncesionarjev, je preprièan Poredoš.

Kuštrin je poudaril, da država "ne sme pozabiti" na zdravnike, ki bodo ostali v javnem sektorju in da se bo morala bolj zavzeti za ureditev plaè zdravnikov kot javnih uslužbencev. Èe bodo plaèe zdravnikov v javnih zavodih urejene, bo namreè po njegovem preprièanju tudi manj interesa za koncesije.

V zdravniških organizacijah so zadržani tudi do dela zakonskega predloga, ki ureja status svobodnega zdravnika specialista. Kuštrin ta del zakona ocenjuje kot najšibkejšega in meni, da bi bolj sodil v zakon o zdravniški službi - pripomba, ki so jo izrekli že v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva. Predsednik FIDES meni, da bo treba ta del zakona še dodelati, saj je status svobodnega zdravnika specialista zelo pomemben za usodo sekundarne in terciarne ravni.Minister se ne strinja z oèitkom, da bo zdravstvo po novem tržna dejavnost. Kot je povedal, ne gre za noben vstop gospodarstva na podroèje zdravstvenih storitev, paè pa za pospešeno javno-zasebno partnerstvo. Ta partnerstva so za delovanje zdravstvenega sistema zelo pomembna. Za zdravstvo predstavljajo ne samo dobro obliko delovanja, ampak tudi svež kapital, hkrati pripeljejo do bolj uèinkovitega in smotrnega poslovanja. Privatizacije javnega zdravstva pa predlog zakona sploh ne ureja, zato je oèitek o divji privatizaciji neutemeljen in neupravièen, je poudaril Bruèan.

Minister se sicer strinja z ocenami, da bo treba zagotoviti nadzor nad delovanjem koncesionarjev. Po njegovem mnenju bo v tej toèki potrebno v prihodnje nekaj narediti, saj nadzor ni bil zadosten niti v njegovem mandatu niti v mandatu prejšnjih ministrov. Minister zato napoveduje poveèanje finanènega nadzora, ki ga izvaja ZZZS, strokovnega nadzora, ki je v rokah Zdravniške zbornice Slovenije, in upravnega nadzora, ki ga izvaja ministrstvo samo. Pri tem pa ne gre samo za nadzor nad zasebniki, ampak nad vsem delovanjem zdravstvenega sistema, je poudaril minister.
Razpravo o predlogu zakona o koncesijah bo ministrstvo podaljšalo do 31. januarja, je znova spomnil. Preprièan je, da je en mesec razprave dovolj, vendar pa bo po njegovem mnenju trajala tudi po omenjenem datumu, saj je treba zakon še uskladiti. Je pa zakon kar se Bruèana tièe moderen in nekatere stvari ureja tako, da bo zdravstvo kakovostnejše ter da bodo ljudje s tem sistemom še bolj zadovoljni, kot so že sedaj.Kaj pa cene zdravstvenih storitev?

Sicer pa zdravniške organizacije skrbi tudi ohlapno urejeno doloèanje cen zdravstvenih storitev. Poredoš je pojasnil, da jih skrbijo predvsem morebitni dumpinški pristopi kakih zdravnikov, ko bi se potegovali za koncesije. Èe bi jih dobili na raèun prenizkih cen, bi namreè to vplivalo na kvaliteto storitev in uporabljanih materialov pri takih zdravnikih, pravi Poredoš, ki je kot primer, kjer se to že dogaja, navedel Poljsko.

Zato se zdravniške organizacije zavzemajo za doloèitev nekega cenovnega minimuma, s katerim bo mogoèe zagotoviti zadovoljive pogoje za bolnike, je danes poudaril pravni svetovalec FIDES Bojan Popoviè. Vse tri stanovske organizacije sedaj pripravljajo celovit seznam rešitev k zakonskemu predlogu, je še povedal Poredoš.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Pon Jan 22, 2007 21:21    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Zakon o koncesijah je treba sprejeti èim prej
Bruèan: Pozivi k mojemu odstopu so neutemeljeni
D.P./STA, Pon 22.01.2007, 16:58

Minister za zdravje Andrej Bruèan je pripravljen še enkrat podaljšati javno razpravo o predlogu zakona o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni in lekarniški dejavnosti in o svobodnih zdravnikih specialistih, je današnjo pobudo na partnerskem svetu komentiral minister. Na današnji novinarski konferenci je poudaril, da podaljšanje javne razprave v nedogled tudi nima smisla, saj je zakon treba sprejeti èim prej.
Kljub morebitnemu podaljšanju javne razprave, sicer ne veè kot za 30 dni, pa Bruèan vztraja, da je skrajni rok za sprejem zakona konec junija letos....
Nazaj na vrh
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Tor Jan 30, 2007 20:02    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Torek, 30.01.2007-Gostujoèe pero

Koncesionarji ne bomo novodobni slovenski milijonarji

Tor 30.01.2007
Skoraj vsako jutro prebiram v dnevnem in periodiènem tisku dramatiène pozive zagovornikov sedanje oblike javnega zdravstva k ohranitvi sedanjega stanja v osnovnem zdravstvu. Sama pa v osnovnem zdravstvu delam veè kakor trideset let in si proti koncu svoje poklicne poti želim postati koncesionarka na podroèju zdravstvenega varstva otrok, mladine in odraslih v osnovnem zdravstvu, v lastni ambulanti sredi Ljubljane. Podobne želje ima veliko mojih kolegov in kolegic, uspelo pa je doslej le redkim.
Že sam namen urediti zdravstvo na osnovni ravni s koncesijami spodbuja varuhe sedanje ureditve k problematiziranju naše namere. Zdravnikom, ki želimo postati koncesionarji, se spodbijajo moralna, etièna, strokovna in osebna integriteta.
Najbolj bizarna trditev pa je, da s svojimi nameni »rušimo« obstojeèo ureditev zdravstvenega varstva v obliki zdravstvenih domov. Ti so povzdignjeni v civilizacijski dosežek organizacije, strokovnosti in dosegljivosti zdravnika za vse in vedno. V resnici pa je z zdravstvenim domom bolnik zadovoljen predvsem in samo toliko, kolikor je zadovoljen s svojim zdravnikom in niè veè.
Z vso odgovornostjo trdim, da smo zdravniki že dolgo èasa edini in tudi zadnji zagovornik in branik bolnikov pred posegi politike v njihove pravice.
Najstrožje nadzorovani sistem
Nameni ministra za zdravje Andreja Bruèana so po mojem pravilni: konèno postaviti mrežo osnovnega zdravstva, posodobiti in aktualizirati t. i. »zeleno knjigo«, dopolniti kadrovske normative, spregovoriti o približno realni ceni bolezni in zdravljenja, zbistriti kalne vode slovenskega zdravstvenega zavarovalništva … Še ga bo bolela glava.
Ob kampanji proti nam se našim bolnikom verjetno pred oèmi že bliskajo podobe novodobnih slovenskih milijonarjev, ki kraljujejo v medijih s svojimi zgodbami o finanènem uspehu, in že vidijo mene, svojo izbrano zdravnico, kakor tudi druge »rušitelje« zdravstvenih domov, ki so nas vajeni videti èepeti petek in svetek v ambulanti, kako bogatimo, se po Ljubljani podimo s ferrariji in tlaèimo denar v Vuittonovo torbico ter èakamo, kdaj nas bo kdo opazil.
Zdravstvo je bilo, kar pomnim, vedno najstrože nadzorovan sistem. Kdor se je spomnil, nas lahko osumi èesar koli: nemarnosti, poèasnosti, prevelike naglice, strokovne napake, neprijaznosti in sedaj tudi pohlepa in drugih slabih namenov. Nad nas klièejo nadzor, kakor da bi bili posebna združba, ki ji bolniki naj ne zaupajo, ker je izgubila etièni kompas in zaèela hlastati po denarju. Nadzirajo naj nas minister, zavarovalnice, zbornica in predvsem »zainteresirana javnost« v imenu uboge »nezainteresirane javnosti«. Kar tako, brez premisleka, se bo prepustila v oskrbo svojemu izbranemu zdravniku, ki mu misli po tihem uhajajo v sanje o lastni ordinaciji, kjer naj bi v miru delal, kar paè najbolje zna, v resnici pa zgolj za denar.
Privatizirano znanje
V zvezi s podeljevanjem koncesij govoriti o privatizaciji v zdravstvu je manever, ki ga je nujno ponavljati do onemoglosti, da se ljudi èim bolje »prime«. Veèina ljudi se še dobro spomni privatizacije v èasu tranzicije, ko so redki dobili veliko, nekateri malo, veèina pa niè.
V zdravstvu podobne privatizacije ni mogoèe izpeljati, ker je edini kapital s stalno vrednostjo pravzaprav nekakšna intelektualna lastnina; to so znanje, izkušnje in spretnost zdravnikov in številnih drugih zdravstvenih delavcev. Vsi se zavedajo, da brez tega zdravstveni sistem ne le razpade, ampak propade. Brez kapitala, znanja, izkušenj in spretnosti postanejo naše bolnišnice in zdravstveni domovi s svojo odsluženo in pomanjkljivo opremo dobesedno slabo vzdrževane podrtije, polne medicinske krame, ki je ne bo lastninil nihèe, ki je pri zdravi pameti, in to ljudje z denarjem obièajno so.
Medicinskega znanja in spretnosti naših rok ni mogoèe lastniniti, v naših glavah in rokah je že zdavnaj neodtujljivo privatizirano. To je skupna, kolektivna lastnina zdravstvenega ceha, tistega ceha, ki ga je treba nadzorovati, kajti v zdravstvu in predvsem v zavarovalništvu se obraèajo nepredstavljivo velike vsote denarja brez vsakega nadzora; in zdravniki bi utegnili na to kaotièno stanje ne le opozoriti, ampak tudi zahtevati, da se poèasi stvari tudi pregledno uredijo. Še bolj nedoumljivo pa je, da reda na podroèju zdravstvenih financ ne zahtevajo zavarovanci sami, ki že vsa leta dajejo denar in ne zahtevajo èistih raèunov. Njihovi predstavniki namreè že desetletja sedijo v skupšèinah in glasujejo.
Na primer: ni ga zavarovanca med nami, ki bi vedel, kaj natanèno ima zavarovano in do kakšnega obsega. Spada zraven tudi lekadol, kadar ga boli glava, ali ne? V Sloveniji ga ni junaka, ki bi si upal zavarovati zdrave zobe, kaj šele piškave, da bodo zdravljeni v razumnem èasu in s sodobnimi, estetskimi materiali. Zavarovalnice poberejo denar in potem z njim gospodarijo tako, da ustvarijo dobièek tudi s pritiskom na zdravnike, naj racionalno pišejo zdravila in zdravstvene pripomoèke, krajšajo ležalne dobe v bolnišnicah, krajšajo bolniške odsotnosti in kar je še drugih možnosti za varèevanje.
Kdo se boji sprememb?
Naslednja neresnica je, da bo podeljevanje koncesij pospešilo socialno diferenciacijo prebivalstva. Kaj naj bi to pomenilo? Bomo koncesionarji svoje stare, kronièno bolne bolnike pustili zdravstvenim domovom, sami pa odjadrali v lastno ambulanto z mladimi, zdravimi, osnovno, dopolnilno in še nadstandardno zavarovanimi?
Vsakdo med nami, ki si želimo koncesijo, ima približno od 1500 do 1700 opredeljenih bolnikov in moja najmanjša skrb je, kakšen je njegov socialni status. Bolezen, strah in èustvena stiska lahko v hipu zbrišeta vse socialne razlike in zbližata bolnika in zdravnika na popolnoma drugi ravni.
Vèasih se vprašam, kdo se v resnici boji sprememb in zakaj. Imamo podeljevanje koncesij sluèajno najslabše organizirane prav v Ljubljani in Mariboru? Kdo bo z odhodom zdravnikov v zasebne ambulante v resnici izgubil in kaj?
Bolniki ne bodo izgubili niè, hodili bodo samo v kakšno drugo bližnjo ambulanto, kjer bomo koncesionarji, upam, uredili prijaznejše okolje za delo, skrajšali èakanje v prenapolnjeni èakalnici; upam, da nam bo uspelo imeti veè èasa za svetovanje, da si bomo s sodobnimi informacijskimi pripomoèki pri delu res pomagali, ne pa ga zavirali. Verjamem, da bomo imeli veè èasa za pogovor in pojasnila, da bomo skrbneje in izèrpneje pisali napotnice. Nekaj èasa bo hudo škripalo, ne bo pa ves èas samo škripalo.
Zdravniki, ki desetletja skrbimo za svoje paciente, bomo delali tisto, kar smo delali doslej, in ker imamo pacientov številèno dovolj, nam dela zlepa ne bo zmanjkalo. Kje je potem problem? Kdo bo ob moè, epolete, možnost odloèanja, priganjanja k delu, vplivanja na porabo zdravstvenih storitev, nadziranja, kaznovanja?
To bodo vodstva zdravstvenih zavodov, ki so doslej poèela prav to, o èemer se neradi pogovarjamo ne le med seboj, predvsem pa ne v javnosti. Ona imajo tudi èas in možnost preprièevati in argumentirati, zakaj je sedanje stanje najboljše mogoèe; njih poslušajo, nas »terenskih« delavcev nihèe niè ne vpraša, sicer pa smo polno zaposleni. Jasno in glasno povem, da moramo zdravniki, ki smo zaposleni v nekaterih zdravstvenih domovih, zaslužiti tudi njihove plaèe.
Tistim kolegom, ki vodijo zdravstvene domove in zraven Å¡e polno delajo v svojih ambulantah, pa tukaj izrekam vso priznanje in zahvalo.
Javni strahovalci pred spremembami se sedaj bojijo, da bodo zdravstvene domove pokupila zasebna podjetja, na primer kakšen bogat mesar. Že v tem strahu se vidi, da veèina zdravnikov ves poklicni vek ni zaslužila dovolj, da bi lahko enakopravno sodelovala pri privatizaciji v zdravstvu. Èe bo treba obèinam plaèevati najemnine za ambulantne v zdravstvenih domovih, se bodo raèuni komaj izšli, obogateli pa gotovo ne bomo.
Namesto sklepa: oglasila sem se v svojem imenu in v imenu tistih, ki si tega ne upajo ali pa jih koncesionarstvo ne zanima, oèitki pa letijo kar vsevprek. Nikogar v koncesionarstvo ne bodo silili, upam pa tudi, da nikogar proti njegovi volji ne bodo zadrževali v sistemu, ki ima že dolgo veliko veè pomanjkljivosti kakor prednosti. Dlake na jeziku nisem imela, ker želim, da bralci razumejo èlanek brez olepšav , ki bi dale slutiti, da le ni tako hudo. Je.
Alenka Žagar-Slana,
dr. med., zdravnica, bodoèa koncesionarka
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Feb 03, 2007 18:42    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Dnevnik, 3. 2. 2007
Drugo mnenje

Hayek ni imel prav

Tekst: Dušan Keber

Veèina politiènih voditeljev zatrjuje volilcem...
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Pet Feb 09, 2007 16:36    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Petek, 09.02.2007

Bodo zdravniške koncesije v prihodnosti naprodaj?
Zakon podpirajo, imajo pa kopico pripomb – Posledica zakona bo poslabšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, menijo v združenju


Ljubljana – Tudi Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, ki predstavlja vseh 26 bolnišnic in 58 zdravstvenih domov, v katerih je zaposlenih veè kot 30 tisoè zdravstvenih delavcev, se ne strinja s vsemi zapisanimi rešitvami v predlogu zakona o koncesijah. Èeprav v upravnem odboru združenja podpirajo zakonsko ureditev tega podroèja, so na ministrstvo naslovili trinajst strani naèelnih in konkretnih pripomb k posameznim èlenom zakona. O predlogu zakona bodo razpravljali na skupšèini združenja prihodnji teden, nanjo so povabili tudi ministra Andreja Bruèana, je povedala direktorica združenja Darja Vižintin Zupanèiè.
Zdravstveni zavodi so v celoti izvzeti iz predloga zakona in nimajo pri podeljevanju koncesij nikakršnih pravic, ugotavljajo v združenju in se zato sprašujejo, ali je namen države, da s podeljevanjem koncesij razpusti sedanje javne zdravstvene zavode oziroma jih ukine. Opozarjajo, da je predlog zakona glede vsebine koncesijskega akta pisan s stališèa najveèjih mogoèih ugodnosti za koncesionarje, in sicer vsaj iz treh razlogov. Upravljanje s sedanjim premoženjem obèin in države bo lahko prešlo v roke zasebnikov, javni denar, s katerim bodo gospodarili zasebniki, ne bo tako nadziran kot v javnih zavodih (ti so pod nadzorom raèunskega sodišèa, zasebniki ne), sporen pa se jim zdi tudi predlog glede možnosti prenosa koncesije na drugo fizièno ali pravno osebo brez javnega razpisa. To bi lahko pomenilo, da bodo koncesije podeljene samo enkrat, nato pa se bodo naprej verjetno odplaèno prenašale, torej prodajale.
Sicer pa imajo v združenju tudi pripombe, ki smo jih v okviru dosedanje javne razprave slišali že veèkrat: da naj državni zbor najprej sprejme nacionalni program zdravstvenega varstva, na podlagi katerega mora biti doloèena mreža javne zdravstvene službe, šele nato je pravi èas za sprejem zakona o koncesijah. Ta se namreè naslanja na še neobstojeèo mrežo javne zdravstvene službe. Posledica podeljevanja koncesij naj bi bila po mnenju združenja izboljšanje kakovosti in dostopnosti do zdravstvenih storitev, zato jih èudi dejstvo, da zakon omogoèa podeljevanje koncesij tudi tam, kjer je za zdravstveno varstvo prebivalstva že ustrezno poskrbljeno.
Milena Zupaniè
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Tor Feb 13, 2007 17:57    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Torek, 13.02.2007
Pisma bralcev in odmevi

Neproduktivna interpelacija

Zares je bilo škoda vsakega tolarja, ki je bil porabljen ob interpelaciji zoper ministra za zdravje, saj odgovora o dejanskem stanju v zdravstvu interpelacija ni dala. To pa zato, ker so opozicijski poslanci bili tako rekoè prisiljeni nakladati, da je v zdravstvu vse narobe, minister in pozicijski poslanci pa so bili prisiljeni nakladati, da je v zdravstvu vse v najlepšem redu. Kot da so opozicijski poslanci interpelirali aktualnega ministra za zdravje, pozicijski poslanci pa, da bi interpelirali bivšega ministra. Bolj produktivno bi bilo, èe bi parlament opravil splošno razpravo o zdravju slovenskega zdravstva, k razpravi pa povabil zainteresirano javnost, predvsem tiste, ki zagovarjajo ohranitev javnega zdravstva.
Veliko je bilo govorenja o netransparentnem podeljevanju koncesij zdravnikom, minister in opozicijski poslanci pa so se na veliko izgovarjali na obstojeèi zakon o koncesijah, kar pa je seveda samo poceni sprenevedanje. Sedanja oblast bi namreè obstojeèi zakon o koncesijah lahko spremenila po kratkem postopku takoj, ko je prišla na oblast, pa ga ni. Zdi se, da sedanjim oblastnikom zakon o koncesijah ne smrdi niti približno tako hudo, kot jim je smrdel bivši zakon o javni RTV.
Za zdaj bolniki od koncesionarjev nimamo nobene koristi, škode pa tudi ne. Bolniku je namreè vseeno, ali ga obravnava zdravnik iz javnega zdravstva ali pa zdravnik koncesionar, saj imata oba enake kvalifikacije. Zelo pa bi se zapletlo, èe bi koncesionarji svoje storitve zaraèunavali pacientom, ti pa bi potem bili prisiljeni vraèilo stroškov zahtevati od kar dveh zavarovalnic (državne in dopolnilne). Zagotovila, da se to ne more zgoditi, ni dal še nihèe. Sicer pa, dokler bodo koncesionarji svoje storitve zaraèunavali zdravstvenim zavarovalnicam, dežurstva v zdravstvu pa bodo še naprej na sedanji ravni, potem (še) ni razloga za paniko. Pod pogojem seveda, da zaradi podeljevanja koncesij slovenski zdravstveni sistem ne bo po ovinkih privatiziran.
Veljalo bi si zapomniti tudi to, da je minister za zdravje »argumentirano« zavrnil vse oèitke, kar pomeni, da se bo enako zgodilo pri vseh morebitnih interpelacijah. Po drugi strani pa je bolje, da interpelacija ni uspela, saj bi se lahko zgodilo, da bi potem davkoplaèevalci morali eno leto zagotavljati plaèo odžaganemu ministru.
Jože Špilak
Pokopališka 12, Naklo
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Feb 14, 2007 16:05    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

24ur.com, Ljubljana/14. 2. 2007/STA

Kritièni do zakona o koncesijah

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je izrazilo kritiène pripombe do osnutka zakona o koncesijah.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je na današnji skupšèini razpravljalo o osnutku zakona o koncesijah. Potem ko so organi združenja že pred tem oblikovali pripombe in jih posredovali na ministrstvo za zdravje, je bilo tudi danes slišati veè pomislekov. Razpravljavce, veèinoma direktorje zdravstvenih domov, je med drugim zanimalo, kakšen bo prihodnji status zdravstvenih domov, vprašanje, ki je bilo pospremljeno z bojaznijo, da bi prišlo do njihove razgradnje.

Zdravstvo
Sicer pa so bili v razpravi izpostavljeni še nekateri pomisleki, med drugim tudi glede svobodnih zdravnikov specialistov ter koncesije kot premoženjske pravice, ki je tudi predmet dedovanja. Tako prièakujejo od pristojnih odgovore, kaj je javni zavod, kaj javni interes in kako se vanj vkljuèujejo zasebniki. Marsikje je namreè tudi vprašanje, ali zdravstveni domovi sploh to še so, vsaj glede na veljavno zakonodajo, je bilo slišati v današnji razpravi.
Strah pred begom strokovnjakov

V združenju so med pripombami zapisali, da izenaèevanjem javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev, ki jih doloèa predlog zakona pri uporabi prostorov in opreme, nima nobene stvarne podlage. Prav tako so navedli, da bi moralo ministrstvo najprej doloèiti mrežo javne zdravstvene službe in sprejeti nacionalni program zdravstvenega varstva, v katerem bi med drugim doloèil potreben obseg posamezne dejavnost - na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Direktor novogoriškega zdravstvenega doma Marjan Pintar je ugotavljal, da bodo med koncesionarje najprej odhajali zdravniki z visoko glavarino na boljših lokacijah, javnim zavodom pa bodo ostajale težje lokacije, zdravniki z manj možnostmi, da bi dosegali take rezultate. Kasneje pa bi primerjave pokazale, da zdravstveni zavodi slabše delajo kot zasebna sfera in rezultat bi bil razgradnja zdravstvenih domov.

Da se je bojazen o odhajanju zdravnikov z visoko glavarino med koncesionarje ponekod že uresnièila, je za zdravstveni dom Slovenska Bistrica potrdila Jožica Lešnik Hren, ki je poudarila, da so po odhodu zdravnikov med koncesionarje na zdravstvenemu domu ostali številni problemi organizacije zdravstvenega varstva. Nerešena so tudi druga vprašanja, denimo glede prostorov in opreme. Direktorica zdravstvenega doma Sežana Ljubislava Škibin pa jo je kasneje v razpravi dopolnila tudi z vprašanjem o ostalih zaposlenih v zdravstvenih domovih in njihovi usodi po odhodu zdravnikov med koncesionarje.

Kaj bo z nacionalnim programom?

Generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Janez Remškar je s potrebo po pripravi mreže javne zdravstvene službe in nacionalnega programa soglašal in povedal, da ministrstvo dokumente pripravlja, vendar gre za zelo naporno delo. Kot je poudaril, je zdravstvene domove potrebno ohraniti, je pa ob tem potrebno definirati, kaj to "domskost" je. Po Remškarjevih besedah so pripombe dobrodošle in je preprièan, da bodo marsikatero tudi upoštevali, saj gre zaenkrat le za osnutek zakona, a so "marsikatera stališèa preveè ekskluzivistièna do drugih". Gre za številne interese, je ugotavljal Remškar.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Feb 17, 2007 12:00    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Sobotna priloga - Sobota, 17.02.2007

Ne vem, zakaj bi na podlagi vseh rezultatov odstopil

BRUÈAN Andrej

V Sobotni prilogi Dela je 3. februarja g. Vinko Gobec kot predsednik ZDUS predstavil svoje dojemanje mojih besed, zapisanih v intervjuju 13. januarja 2007. Zaradi popolnoma napaènega razumevanja nekaterih mojih navedb mi pripisuje grobe in žaljive obdolžitve, ki nikakor niso bile namen mojega sporoèanja. Spoštovani g. Gobec, z vsem spoštovanjem se vam opravièujem, èe ste razumeli, da sem v intervjuju za Sobotno prilogo žalil èlane Gibanja za ohranitev javnega zdravstva ali vas osebno. To nikakor ni bil moj namen.
Moj namen je bil zgolj vsem državljankam in državljanom, še posebej pa 62.000 podpisnikom podpore gibanju, ponuditi objektivne informacije o vzrokih za delovanje neke ozke skupine, v konkretnem primeru vodstva Gibanja. Verjamem, da se boste strinjali z mano, da ima vsak državljan pravico biti èim bolj obvešèen, da se lahko samostojno odloèa na podlagi objektivnih dejstev.
Dejstvo je, da svoje okolje ustvarjamo posamezniki, ki gradimo na že doseženem stanju. Zato je korektno do prebivalk in prebivalcev Slovenije, da se javnosti ti posamezniki tudi predstavijo z vsemi svojimi dosežki, a tudi pomanjkljivostmi, povezavami in morebitnimi navzkrižji interesov. Prav tako je nujno treba poznati zgodovinska dejstva in vzroke za sedanje stanje na podroèju zdravstva, kajti brez kakovostne ocene sistema ne moremo nadgrajevati. Vsestranska predstavitev je temelj tako za objektivno odloèanje državljanov kot za nadgradnjo sistema. Ker na podlagi poznanih izjav menim, da Dušan Keber, Nevenka Lekše in Julijana Bizjak Mlakar naèrtno in sistematièno zavajajo javnost z neresniènimi izhodišèi in napaènimi interpretacijami stanja, sem svoje ocene dolžan predstaviti javnosti. Kajti dejstva, da je Dušan Keber (nekdanji minister za zdravje) hkrati podpredsednik LDS, da je Julijana Bizjak Mlakar aktivna èlanica SD, da je Nevenka Lekše, ki se v javnosti predstavlja tudi kot predsednica sindikata zdravstvenih delavcev, ravno tako èlanica SD, državljanom Slovenije lahko pomagajo, da ocenjujejo njihovo verodostojnost in nepristranost pri delovanju v sferi civilne družbe. Menim, da je širjenje demagogije med pacienti zloraba njihovih stisk in bolezni ter zato vredno obsodbe.
Zdravstveni sistem je celovita enota, ki v Sloveniji že od l. 1992 deluje tudi s sistemom koncesij. Oèitno zelo dobro, saj v Sloveniji že za okoli 580.000 (kar je okoli 30%) opredeljenih pacientov skrbi blizu 300 zdravnikov koncesionarjev na osnovni ravni (splošna/družinska medicina, otroški in šolski zdravniki). In posebej poudarjam, da za podeljevanje koncesij v osnovnem zdravstvu ni pristojno ministrstvo za zdravje, temveè je v pristojnosti obèin. Ne morem si misliti, da so vse obèine imele v mislih rušenje zdravstvenega sistema, socialno diferenciacijo ali celo plaèevanje storitev, kritih iz zdravstvenega zavarovanja. Narobe. Obèine so vodile dobrobit za prebivalce, dostopnost zdravnika èim bližje domu za vse obèane, enaka kakovost. V prenekaterih krajih, oddaljenih od veèjih mest, so šele s podeljevanjem koncesije sploh pridobili zdravnike ter s tem krajanom zagotovili zdravnika v domaèem kraju. Vse podeljene koncesije so bile podeljene v skladu z veljavnimi zakoni. Sistem plaèevanja za pravice iz obveznega in dodatnega zavarovanja je tako pri zdravnikih v javnem zavodu kot pri zdravnikih koncesionarjih popolnoma enak, brez doplaèil. Tako bo ostalo tudi v prihodnje.
Vse, tudi najbogatejše države, se sooèajo z omejenimi javnimi sredstvi, s èakalnimi dobami, z veèjimi potrebami zaradi staranja ljudi in možnosti razvojnih potencialov medicine. V stalnih reformnih procesih išèejo rešitve. Tako sem tudi sam kot minister za zdravje dolžan iskati poti in ukrepe za èimbolj kakovostno zdravstveno oskrbo. Nujno je, da sledimo razvoju medicine v smeri še bolj kakovostnih zdravstvenih storitev. Koncesije so le del tega in pomenijo le veèji izbor, krajšanje èakalnih dob in veèjo dostopnost do zdravstvenih storitev, ki so plaèljive iz javnih sredstev. Ravno zato, da bi se v bodoèe izognili morebitnim težavam, ki smo jih identificirali v dosedanji 15-letni zgodovini koncesionarstva v zdravstvu, je treba podeljevanje koncesij zakonsko prenoviti, slabe izkušnje onemogoèiti, dobre pa razvijati in nadgraditi. Ker se novi zakon pripravlja za prihodnje srednjeroèno obdobje, je razumljivo, da upošteva prihodnjo politièno urejenost, saj bomo že l. 2008 uvedli regije. Regionalna urejenost bo bolj pregledna, zagotavljala bo stabilno financiranje in omogoèala prilagajanje potrebam prebivalstva.
Novi zakon o koncesijah v zdravstvu bo zagotovil kakovostno nadgradnjo obstojeèega sistema, uporabnikom zdravstveni sistem, ki bo sledil njihovim potrebam, z boljÅ¡o dostopnostjo, krajÅ¡imi èakalnimi dobami, omogoèil pa bo tudi nadgradnjo infrastrukture in iztroÅ¡ene opreme s pomoèjo zasebno-javnega partnerstva. ∙
mag. Andrej Bruèan, dr. med., minister za zdravje RS
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Tor Feb 20, 2007 15:17    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Torek, 20.02.2007

Razkol v zdravstvu

Javna razprava o osnutku zakona o koncesijah v zdravstvu se poèasi izteka. Stališèa zainteresirane javnosti je mogoèe na kratko strniti takole: zakon o koncesijah da, vendar šele po sprejetju nacionalnega programa in zdravstvene mreže. Najbolj logièno bi bilo, da bi na ministrstvu ti temeljni in upravièeni zahtevi upoštevali, kar hkrati pomeni, da se bo sprejetje zakona odmaknil precej v prihodnost. To pa je bil tudi poglavitni namen razpravljavcev, ki so imeli k pripravljenemu zakonu številne kritiène pripombe in sugestije. Poleg izreèenih pa obstaja še nekaj doslej neizreèenih dejstev.
Pripravljeni zakon je ponovno vnesel med zdravnike, lekarnarje in druge zdravstvene delavce nemir, znan že vse od leta 1992, ko je zdravstvo prav s podeljevanjem koncesij zaèelo poèasi lesti v tranzicijo. »Kaj se je zgodilo z mojimi kolegi, ki so postali koncesionarji? Na hitro so si gmotno opomogli, zgradili so si hiše in nakupili dobre avtomobile, do danes pa še po dve ali tri stanovanja,« je prejšnji teden v neformalnem delu javne razprave o zakonu opisal bolnišnièni zdravnik. V zdravstvu ne skrivajo: med zaposlenimi v zdravstvenih domovih in bolnišnicah na eni strani in zasebniki na drugi strani obstaja globok razkol. Vzrok? Predvsem denar.
Ne le domnevno varèevanje pri bolnikih, ki jo oèitajo zasebnikom, predvsem davèna zakonodaja (enaka kot za podjetike, obrtnike, odvetnike) je tista, ki omogoèa v zdravstvu prelivanje javnega denarja v zasebne žepe. Ko smo nazadnje zbrali podatke pri uradnih institucijah, se je izkazalo, da le 15 odstotkov zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev koncesionarjev plaèuje tolikšne davke in prispevke kot njihovi kolegi, zaposleni v javnih zavodih. Dobrih deset odstotkov koncesionarjev je glede na plaèane prispevke in davke pred dvema letoma živelo v revšèini, kar pomeni, da v državne blagajne skorajda niso niè prispevali, pa so vendarle koristili vse javne sisteme, ki jih vzdržujejo zaposleni. Preden se torej država odloèi za še bolj množièno podeljevanje koncesij na kateremkoli podroèju, bi vendarle kazalo premisliti tudi o prispevkih (zdravstveni se ravnokar nekoliko spreminja) in davkih, saj ji v nasprotnem lahko upad števila javnih uslužbencev temeljito naluknja javne blagajne.
Veèja tranzicija v zdravstvu bo (kot vsaka tranzicija) prinesla tudi veèji presežek zaposlenih v javnih zavodih. Tukaj ima minister prav: da »vzdržuje« zdravnik v zdravstvenem domu tudi šest ali sedem drugih zaposlenih, je preveè razkošno. Toda kljub temu poslujejo zdravstveni domovi praviloma pozitivno. Absurdno pa je, da ne bo javna zdravstvena blagajna porabila niti evra manj, èe bodo zapustili zdravstveni dom prav vsi zdravniki. Le država bo na svoja pleèa v tem primeru dobila zdaj še neocenjeno število novih brezposelnih.
Promoviranje zasebnega dela skozi zakon o koncesijah hoèeš noèeš postavlja v slabši položaj tiste, ki so in bodo ostali v javnih zavodih. Psihološki uèinek je ponekod že sedaj zelo slab: vrhunski zdravniki in profesorji ostajajo v vse bolj kapitalsko naravnani družbi »manj vredni« javni uslužbenci v primerjavi s kolegi koncesionarji. Tako se utegne zgoditi, da bo minister nazadnje »dobil« nekaj sto zadovoljnih novih koncesionarjev in kakšnega samostojnega zdravnika specialista, poleg njih pa množico (še bolj kot danes) nezadovoljnih javnih uslužbencev. In takrat se bo javno zdravstvo zanesljivo prièelo skokovito slabšati. Je to res potrebno?
Milena Zupanèiè
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Èet Feb 22, 2007 21:48    Naslov sporoèila: Odgovori s citatom

Delo - Petek, 23.02.2007


Borut Pahor: Zakon o koncesijah v tej obliki ni sprejemljiv

Ljubljana – Predlog zakona o koncesijah, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, bi pomembno spremenil koncept zdravstvenega varstva v Sloveniji na naèin, ki za SD ni sprejemljiv, je na vèerajšnji tiskovni konferenci povedal predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor. »Povzroèil bo razgradnjo javnega zdravstvenega sistema,« je dejal glavni pogajalec stranke pri usklajevanjih zakona o koncesijah za opravljanje javne službe v zdravstvu in lekarniški dejavnosti in o svobodnih zdravnikih specialistih Miloš Pavlica. Pogajanja se bodo sicer zaèela v torek. Predsedstvo SD je zato vèeraj sprejelo nekaj temeljnih izhodišè, in sicer med drugim, da tega zakona ni mogoèe obravnavati pred drugimi procesi, ki so nujni. Treba je doloèiti nacionalni program, na njegovi podlagi pa mrežo zdravstvenega varstva, je stališèe predsedstva pojasnil Pavlica. Šele takrat je lahko po njihovem mnenju na vrsti tehnièni zakon. »Ko bomo vedeli, kakšno mrežo imamo, kje ta mreža ni pokrita in kakšne koncesije sploh potrebujemo, se lahko sprejme še tehnièni zakon za podeljevanje koncesij,« je še dodal.
STA
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporoèilo
Pokaži sporoèila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi Èasovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski èas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9  Naslednja
Stran 6 od 9

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS