Kazalo po Združenje ZPMS forumu

Mediji o zasebništvu v zdravstvu
Pojdi na stran 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sre Maj 03, 2006 05:46    Naslov sporočila: Mediji o zasebništvu v zdravstvu Odgovori s citatom

Spletno Delo: 3. 5. 2006: Privatizacija zdravstva – past ali priložnost?
.....Absolutno zavračanje privatizacije v zdravstvu (ki resnici na ljubo že intenzivno poteka vse od osamosvojitve, pa tega nočemo videti in sprejeti kot dejstvo) nas samo oddaljuje od ciljev, ki si jih vsi želimo doseči. To pa je čim boljše zdravstvo tako za bolnike kot za zaposlene v zdravstvu. Razne nevladne organizacije s svojim populizmom navsezadnje škodujejo kakršnemu koli napredku, saj so proti spremembam, ki bi koristile vsem in ne le premožnejšim, kakor pogosto neutemeljeno trdijo.

prim. dr. Marjan Fortuna


Nazadnje urejal/a Slavica Sob Maj 20, 2006 06:00; skupaj popravljeno 2 krat
Nazaj na vrh
stanka



Pridružen/-a: Ned Feb 2006 20:41
Prispevkov: 171
Kraj: Limbuš, Maribor

PrispevekObjavljeno: Ned Maj 07, 2006 11:57    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Borut Pahor in njegovi Socialni demokrati zahtevajo od ministra Bručana ustavitev podeljevanja koncesij za zasebno zdravstveno dejavnost. Kot da se tudi nekateri politiki bojijo, da bodo zdravstveni domovi izgubili svoje monopole in njihovi direktorji stolčke... Ker sta v Ljubljani in Mariboru na oblasti župana iz njihovih vrst, to vsaj v teh mestih zaenkrat ne pomeni nič dobrega. Mislim, da je tudi Kožuh-Novakova njihova članica.
(iz Večera, 6.5.06)


Nazadnje urejal/a stanka Ned Maj 07, 2006 14:53; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Ned Maj 07, 2006 13:32    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Nedelo: 7. 5. 2006, V novem tednu:
........Predsednik SD Borut Pahor, ki ga je prvak LDS Jelko Kacin obtožil »očetovstva« pri zamisli o sporazumu partnerstva za razvoj, je te dni opozoril na nedopustno divjo privatizacijo slovenskega zdravstva, v kateri bodo izbranci kovali dobiček na račun zdravja prebivalcev Slovenije......

Delo: 5. 5. 2006, Premišljeno pri podelitvi koncesij:
........Primarno zdravstvo mora ostati v čim večji meri javno, elementi koncesionarstva naj se uvajajo premišljeno, po natančno določenih pravilih, ob upoštevanju načel solidarnosti in pravičnosti. »Zadnje čase se veliko govori o reformah v zdravstvu, ki bodo omogočale lažje delo izvajalcem, pozablja pa se na uporabnike in preventivne programe,« pravi Danica Simšič. Zagotavljanje primarnega zdravstva je najpomembnejša zakonska pristojnost občine na področju skrbi za zdravje meščanov in to nalogo opravljajo zelo resno in zaveto, zagotavlja županja.......
Nevenka Žolnir

Nedeljski dnevnik: 23. 4. 2006: Sestre razmišljajo o referendumu:
..... Kako so na Ptuju obranili javno zdravstvo in kaj so dobili v zahvalo - Kupljena prijaznost je kratke sape in podobno velja za strokovnost - Privatizacijo zdravstva bodo plačali bolniki, osebje, večina zdravnikov, le peščica pa bo obogatela.....
Anka Moro ( dipl. m. s. , odgovorna sestra za zdravstveno vzgojo odraslih, ki še nikoli ni bila v službi tako zadovoljna ): Če si kaj zasluži referendum, si ga obramba javnega zdravstva !".............
Ciril Brajer
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Tor Maj 09, 2006 14:27    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

DELO: 9. 5. 2006: "Jelinčič: »Pahor je brcnil v temo"
Odlomek:
Že pred dnevi je Pahor opozoril, da se v okviru vladnih reform precej razhajajo na področju zdravstva, pri čemer so socialni demokrati kritični do divje privatizacije v zdravstvu. Tudi o tem je bilo govora na sestanku partnerskega sveta, kjer so se nazadnje dogovorili, da bo minister za zdravstvo Andrej Bručan sklical pogovor, na katerega bodo povabljeni tudi pogajalci iz SD (tudi o tem, kdo bodo strankini pogajalci za posamezna področja reform, bo tekla beseda na današnji seji predsedstva SD). Janša je včeraj dejal, da gre pri očitku o divji privatizaciji morda za nekoliko »krepek izraz«, pri čemer je opozoril, da še vedno velja zakonodaja, ki jo je sprejela prejšnja vlada, v kateri so sodelovali tudi socialni demokrati. Se pa premier strinja, da bo vsekakor treba oblikovati transparentne kriterije za podeljevanje koncesij v zdravstvu.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič je včeraj edini ocenil, da sestanek ni bil kdove kako potreben, razen da so dobili spisek štiridesetih zakonov, pri katerih kreiranju bo v prihodnje sodelovala tudi nacionalna stranka. Se je pa Jelinčič obregnil ob Pahorjevo problematiziranje zdravstva, češ da je Pahor »pri tem brcnil v temo«, saj so včeraj pisno dobili posredovane podatke s strani ministra Bručana, iz katerih izhaja, da je prejšnja vlada podelila 1100 koncesij, sedanja pa le 99.
Mateja Babič


DELO: 9. 5. 2006: Bručan zavrnil Pahorjeve očitke o divji privatizaciji v zdravstvu

Na ministrstvu za zdravje menijo, da se izvajajo vse zaveze iz Partnerstva za razvoj, ki zadevajo področje zdravstva. Minister za zdravje Andrej Bručan je na današnji novinarski konferenci poudaril, da so proučili pobudo predsednika SD Boruta Pahorja "za razrešitev nasprotij med zavezo, dano v Partnerstvu za razvoj, in prakso - komercializacijo (in divjo privatizacijo) zdravstva". Minister je še zagotovil, da nameravajo na sekundarni ravni preprečiti odliv koncesij z javnih zavodov na zasebnike.

Poudaril je, da se dostopnost zdravstvenih storitev izboljšuje, koncesije pa se podeljujejo na nespremenjen način že 10 let.

Bručan je sicer napovedal, da bodo skušali čim prej pripraviti zakon o urejanju zasebne dejavnosti v zdravstvu, s katerim bodo ločeno od zakona o zdravstveni dejavnosti uredili podeljevanje koncesij. Po oceni ministra bi bil lahko zakon sprejet do septembra, zakon o zdravstveni dejavnosti pa do konca leta. Po tem zakonu bi najverjetneje koncesije podeljevali na podlagi zdravstvene mreže, in sicer bi ministrstvo razpisalo koncesije, ki pa bi jih nato vsaj na primarni ravni še naprej podeljevale občine, je pojasnil Bručan.

Zanikal je Pahorjeve očitke o divji privatizaciji v zdravstvu ter ocenil, da se pravice bolnikov še povečujejo. Nadzor pa izvajajo enako, tako v javnem kot zasebnem zdravstvu, z ustreznimi podzakonskimi akti pa nameravajo zagotoviti preglednost postopkov in nadzora. Ob tem je še spomnil, da je tudi zasebništvo del javne zdravstvene mreže.

Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sob Maj 13, 2006 18:08    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Odmevi: 12. 5. 2006

Včeraj, na praznik medicinskih sester smo v oddaji Odmevi na slovenski nacionalni televiziji poslušali predsednico Sindikata zdravstvene nege, Jelko Mlakar. Opozorila je na neobstoječe regulative, ki bi zagotavljali primerljivost javnega in zasebnega oziroma zagotavljali enako kvaliteto in varnost obravnave. Opozorila je tudi na izgube delovnih mest.
Zasebna zdravstvena dejavnost, ki je umaknjena iz javnih zavodov naj bi bila premalo nadzorovana, zato prihaja do anomalij.

24 ur.com: 12. 5. 2006

.....Lekšetova pa je spomnila tudi na napovedane reforme v zdravstvu. Če bo uspel ministrov projekt privatizacije zdravstva, pravi Lekšetova, bo to še skrčilo število zdravstvenega osebja in bo to še bolj obremenjeno. In to ne glede na izobrazbo.
Pri zasebnikih namreč "ugotavljajo varčevanje oz. prenašanje zdravstvenega denarja na drug kupček", dodaja Lekšetova in pojasnjuje, da zasebniki ne zaposlujejo zadostnega števila zdravstvenega osebja ter osebja z ustrezno izobrazbo (na primer namesto diplomiranih medicinskih sester zaposlujejo zdravstvene tehnike), s čemer je tudi kvaliteta zdravstvenih storitev okrnjena.

Spoštovani gospe predsednici !
Hvalita Boga in Državo, da ima slovensko zdravstvo zasebnike in zasebništvo! Le koga bi sicer obtožili za vse anomalije, ki se v zdravstvu dogajajo in so se dogajale že veliko pred uvedbo zasebništva in na kaj bi se sklicevali sindikati, ko morajo opravičiti svoj obstoj in zagovarjati svoje dolgoletno, neuspešno delovanje na področju zdravstvene nege.


Nazadnje urejal/a Slavica Pet Maj 19, 2006 13:53; skupaj popravljeno 4 krat
Nazaj na vrh
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Maj 13, 2006 19:29    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Spremljala sem včerajšnje Odmeve. Nisem preslišala nekaj stavkov, ki jih je izrekla gospa Mlakarjeva. Da sindikat v bistvu ni nenaklonjen privatizaciji,vendar ni regulativov, ki bi zagotavljali primerljivost javnega in zasebnega sektorja. Predvsem pa me je zbodlo, da ni dovolj nadzora nad zasebnimi izvajalci.
Ponovno se vprašajmo,kdo nadzoruje javni sektor. Ali nismo vse zasebnice z višjo ali visokošolsko diplomo in opravljenim strokovnim izpitom? Poleg tega se udeležujemo seminarjev, kljub dokaj zasoljeni kotizaciji.
Ne moremo si privoščiti nestrokovnosti!
Nadzira nas plačnik ZZZS, verjetno smo prav vse zasebnice že bile deležne tega nadzora.
Nadzirajo nas naročniki storitev-osebni zdravniki pacientov. Še najbolj pa smo za svoje strokovno opravljeno delo odgovorne našim varovancem.
Torej ni treba trditi, da ni nadzora!
Sad Sad Sad
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
stanka



Pridružen/-a: Ned Feb 2006 20:41
Prispevkov: 171
Kraj: Limbuš, Maribor

PrispevekObjavljeno: Ned Maj 14, 2006 15:59    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Očitno nekateri še vedno živijo v času socializma, kjer je bilo sprejemljivo, da nekateri delajo, drugi pa sestankujejo in živijo na njihovih plečih. Tisti, ki na tak način ne pristajajo kot ovce, pa so označeni kot pohlepni sebičneži, ki rušijo krasen in nasploh popoln zdravstveni sistem. Ali niso ogromne administracije javnih zavodov največja izguba denarja za zdravstvo? Zase vem, da se ne bojim konkurence ZD, ker svoje delo lahko organiziram veliko bolj ekonomično in v večje zadovoljstvo bolnikov z enakimi sredstvi. Vse vemo, da se z zasebništvom ne da obogateti, sredstva pa razporejamo gospodarno in premišljeno, od česar nimamo koristi samo me.

Vsekakor pa se strinjam, da mora biti nadzor tako v javnem kot zasebnem sektorju, za kar pa tudi zdaj ni prav nobenih ovir, saj so različne oblike nadzora že več kot deset let predvidene v zakonu o zdravstveni dejavnosti in se tudi lahko izvajajo. Očitek o pomanjkanju nadzora je že tako star in izpet, da je prav smešno, kako ga še vedno ponavljajo. Naj nadzorujejo vsak naš korak - ker delamo kvalitetno, se tega ne bojimo! Če sem v ZD dovolj dobro delala 30 let, zakaj bi zdaj nenadoma postala površna in nestrokovna?

Glede zaposlovanja kadrov, ki ne ustrezajo vsem pogojem, pa se strinjam, da je to področje potrebno urediti.
Da je kvaliteta zasebnih storitev nižja, pa je spet ena poceni demagoška laž. Ne vem, od kod ima cenjena gospa Lekše, ena naših vodilnih strokovnjakinj za zdravstveni sistem, tako napačne informacije. Vsaka resna raziskava bi pokazala ravno nasprotno.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
majda n



Pridružen/-a: Sre Apr 2006 20:48
Prispevkov: 342

PrispevekObjavljeno: Ned Maj 14, 2006 17:34    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

popolnoma se strinjam s teboj ! Po tolikih letih dobrega dela, se sedaj moramo toliko potrjevati, da je vse skupaj res naporno in me jezi. Sicer pa ti to najbolje poznaš L.P
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sre Maj 17, 2006 14:51    Naslov sporočila: Ali zasebni zdravstveni delavci ogrožamo socialno varnost lj Odgovori s citatom

V današnjem Delu si preberite članek prim. dr. Marka Demšarja, ki je zasebnik že od leta 1992. Navaja veliko ugotovitev, ki so nam skupne in na katere tudi patronažne medicinske sestre že kar nekaj časa opozarjamo.
Članek ima zelo pomenljiv naslov: "Ali zasebni zdravstveni delavci ogrožamo socialno varnost ljudi?"
Med drugim navaja:"Zasebništvo v zdravstvu potrebuje svežega vetra, in to brez zastraševanja ljudi, da bodo s tem, ko bodo prišli k svojemu družinskemu zdravniku v njegovo zasebno ordinacijo, na slabšem, kot so bili doslej pri njem, ko je še delal v zdravstvenem domu."
V članku so navedene tudi vse vrste nadzora nad izvajanjem zasebne dejavnosti in zato res ni lepo, da nekateri še vedno uporabljajo obrabljeno frazo, da ni nadzora, saj s tem zavajajo ljudi. Very Happy Very Happy Very Happy

Članek dr. Demšarja si lahko preberete na našem skupnem naslovu: vse.clanice.zdruzenja@gmail.com
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Pet Maj 19, 2006 11:53    Naslov sporočila: Delo: 19. 5. 2006 Odgovori s citatom

Delo: 19. 5. 2006

Zdravstvene vode
Eden od glavnih ciljev, ki si ga je minister Andrej Bručan zastavil ob začetku mandata, je podeljevanje koncesij v zdravstvu. Napovedal je porast zasebnih zdravnikov v osnovnem zdravstvu s sedanjih 23 odstotkov na 50 v tem mandatu, velik posluh za koncesije na sekundarni ravni in vsaj eno zasebno bolnišnico ali dve. Zasebni sektor je praviloma učinkovitejši, zato je poglavitni razlog za uvedbo privatizacije, ki ga je navedel, to je večja dostopnost in odprava čakalnih vrst, logičen, toda ne edini učinek privatizacije zdravstva.
Privatizacijo zdravstva spremlja javnost v Sloveniji že od njenih začetkov v devetdesetih letih z mešanimi občutki. Po eni strani gre za banalno dejstvo, da smo bolj navajeni iskati zdravnike v zdravstvenih domovih in bolnišnicah kot v stanovanjskih blokih, v pritličjih trgovin in opuščenih skladiščnih prostorih, po drugi strani pa za nekaj resnih pomislekov, ali je za zdravje prebivalstva v celoti bolje skrbijo zdravniki zasebniki s koncesijo ali zdravniki pod družbeno streho.
Zasebniki so znali hitro urediti osnovne stvari: prijetno opremiti čakalnice, naročati paciente ob urah, tako da niso cele dopoldneve bolni čakali pred vrati ordinacij, s strankami pa so čez noč postali zelo prijazni in neverjetno skrbni. Skratka, pacientom so dali občutek, da so veliko vredni, kar je osnova za medsebojno zaupanje. Po drugi strani pa se je sčasoma razkrilo, da skrbno pazijo na vsak tolar in ga, kolikor se le da, obrnejo sebi v prid: tako na račun pacientov kot z izogibanjem davkov v škodo državnega proračuna. Popolnoma jasno je, da se s podeljevanjem koncesij, torej zasebnim upravljanjem javnega zdravstvenega denarja nad njim izgublja nadzor, nadzor se izgublja tudi nad razpršeno stroko. Poznavalci zato opozarjajo, da je pred obsežnejšo privatizacijo nujno uvesti standarde v zdravstvu, meriti kakovost storitev in izvajati nadzor, ki ga zdaj skorajda ni.
Bistveni pomislek nasprotnikov privatizacije zdravstva je tudi v zagotavljanju javnega interesa. Zasebni sektor vodi namreč k večji učinkovitosti kapitalski dobiček, ki je samoumeven del zasebništva, vendar je v nasprotju z javnim interesom. Ta je nedvoumen: zdravje posameznika je odločilnega pomena za uspešno delovanje države. Nekateri se bojijo, da bi gmotni apetiti prevladali nad interesi bolnikov, sploh če ne bo zadostnega nadzora. Opozarjajo, da je treba zasebništvo v zdravstvu regulirati veliko skrbnejše kot zasebna izvajanja drugih javnih služb.
Privatizacija zdravstva ima očitno toliko pasti in prinaša tako velike spremembe, da utegne postati v kratkem poligon za politično merjenje moči. Levica zagovarja namreč javno zdravstvo v javnih ustanovah, opozarja, da zdravstvo v zasebnih rokah draži sistem, saj začnejo ponujati zdravniki storitve, ki jih ljudje ne potrebujejo. Opozarja tudi, da bi ob večji privatizaciji lahko ostalo veliko medicinskega osebja brez zaposlitve. Desne, vladajoče stranke so prepričane, da se bo zdravstvo prav z delno privatizacijo izkopalo iz zadreg, v katere je zašlo. Menijo, da je javno zdravstvo zdaj predrago glede na to, kar ponuja, hkrati je tipični ostanek socializma, v katerem zaradi odsotnosti znanega lastnika nič ne gre, kot bi moralo.
Tako eni argumenti kot drugi so razumljivi in sprejemljivi, tudi pomisleki in strahovi. Pravi umetnik in politični vrvohodec bi moral biti tisti, ki bi zdravstvo brez večjih pretresov pripeljal v čiste in zdrave vode.
Milena Zupanič


Za koncesije bo nov zakon
Minister Bručan je napovedal javne razpise pri podeljevanju koncesij Natančno naj bi opredelili delovanje svobodnih zdravnikov specialistov
Pet 19.05.2006
Ljubljana – Do jeseni bo pripravljen nov zakon o podeljevanju koncesij v zdravstvu, ki bo uvedel predvsem javne razpise pri podeljevanju koncesij, javno zdravstveno mrežo in opredelil natančno delovanje svobodnih zdravnikov specialistov, je po seji vlade, ki se je včeraj seznanila s stanjem koncesij v zdravstvu, povedal minister za zdravje Andrej Bručan.
Od leta 1993, ko so se začele podeljevati koncesije v zdravstvu, je v javni mreži 1187 zasebnih izvajalcev, je dejal Bručan. V štirih letih prejšnjega ministra je začelo delo 148 novih zasebnih izvajalcev, lani pa je Bručan podelil 46 novih koncesij specialistom, skupaj pa je začelo lani delo na novo 115 zdravnikov, ki so sklenili koncesijske pogodbe z javno zdravstveno blagajno. V tem trenutku ima ministrstvo 87 vlog za nove koncesije na sekundarni ravni, od tega 51 novih in 36 za povečanje programov, je povedal Bručan. Ministrstvo bo skrbno proučilo vse vloge, je dejal, in bo ustreznim koncesije tudi podelilo.
Včeraj je v Portorožu potekal tudi strokovni posvet ekonomistov v zdravstvu. Po poročanju STA je na njem predstavnik vladne službe za razvoj Samo Fakin, dejal, da bi – če bi bili rigorozni – lahko rekli tudi, da se koncesije v zdravstvu podeljujejo nezakonito, saj še vedno ni pripravljena zdravstvena mreža, na podlagi katere naj bi se podeljevale in dodal, da so v službi za razvoj vlado na to opozorili. Dejal je še, da obstajajo veliki pritiski dela zdravniškega lobija po čim večji privatizaciji zdravstva. Minister Bručan je v odziv na Fakinove trditve na tiskovni konferenci poudaril, da so bile koncesije podeljene po veljavni zakonodaji. Nova, ki bo vključevala tudi javno zdravstveno mrežo, bo pripravljena do jeseni, je dejal. Nov zakon bo morda prinesel tudi možnost, da dobijo koncesije vlagatelji v zdravstvu, je dejal minister, kot je to drugod v EU.
Milena Zupanič

**************
Dnevnik: 19. 5. 2006

Andrej Bručan ni za mešano zdravstvo
V Evropi prevladujejo sistemi, kjer se prepletajo elementi javnega in zasebnega zdravstva, vendar za nas niso primerni, meni minister

Danica Cmrečnjak

PORTOROŽ - Podeljevanje koncesij je ta čas ena najbolj vročih tem v zdravstvu. "Koncesij ne bomo zavirali, dovolili jih bomo toliko, kolikor bo potrebno v posameznih delih Slovenije. Nikogar ne silimo v zasebništvo in ne gre za vsiljeno privatizacijo," je včeraj na 13. strokovnem srečanju ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu na temo javno in zasebno zdravstvo poudaril minister za zdravje Andrej Bručan.

"Po odstotku podeljenih koncesij so pri nas bistvene razlike po posameznih regijah, največ jih je v Kopru," je dodal minister, ki podpira ali javni ali zasebni sistem zdravstva, nikakor pa mešanega, saj bi ta po njegovem mnenju k nam ne glede na zakonodajo prinesel veliko težav. "Zdravstveno varstvo je javni interes države. V večini evropskih držav je zdravstvo javno, zaposleni pa imajo status javnih uslužbencev. Res pa je, da so povsem `čisti` javni ali zasebni sistemi v svetu redkost. V Evropi prevladujejo sistemi, kjer se prepletajo elementi javnega in zasebnega," je pojasnil Martin Toth iz direkcije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Vendar v EU prevladuje stroga meja - kdor dela v javnem zavodu, naj ne bi popoldne delal še zasebno, pri financiranju porabe sredstev pa se ne smejo prelivati javna in zasebna sredstva, kar se pri mešanih sistemih rado zgodi. "Značilno je, da v EU ni javnih zmogljivosti na primarni ravni. Te storitve opravljajo za potrebe javnega sektorja zasebniki na račun javnih sredstev. V tem času tudi ne smejo opravljati storitev za samoplačnike, v nekaterih državah pa zaposleni v javnih službah ne smejo delati v zasebnem sektorju," je nekatere značilnosti evropske ureditve povzel Toth. "Privatizacija je že tu, vprašanje pa je, ali je prav, da opravljajo samoplačniške storitve tudi v javnih zavodih. V nekaterih primerih gre že za sivi oziroma črni trg," opozarja Martin Toth. Slabosti pripisuje pomanjkljivi zakonodaji in nadzoru ter dodaja, da gre v nekaterih primerih že za sivi oziroma črni trg.
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Pet Maj 26, 2006 21:20    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

DELO: SOBOTNA PRILOGA: 27. 5. 2006

Interpelacijo je vedno treba jemati resno
ZAJEC Diana, Sob 27.05.2006

Slovensko zdravstvo je že nekaj časa na razpotju in ni jasno, v katero smer bo potegnilo njegove protagoniste. Že v prejšnjih letih je bila strategija, kljub nekaterim pozitivnim posegom, očitno napačna, in v našem zdravstvu je nastal razkol, za katerega se zdi, da ga je nemogoče odpraviti. Poskusi, da bi glavne akterje v zdravstvu čim bolj vpeli v prizadevanje za zagotovitev kar najbolj kakovostnega zdravstvenega varstva, se tako marsikdaj zdijo obsojeni na propad. Še vedno ostaja odprtih mnogo front, na katerih izida ni mogoče napovedati; četudi se za prizadevanjem načeloma skrivajo dobri nameni, v praksi marsikdaj razvodenijo in izgubijo prvotni naboj. Ena od teh tem so brez dvoma operacijske mize, ki so v zadnjih tednih, resnici na ljubo pa v zadnjih treh letih, dodobra pretresle celotni zdravstveni sistem.
O vročih temah slovenskega zdravstva sem se pogovarjala z mag. Andrejem Bručanom, dr. med., ministrom za zdravje, ki v zadnjem času sedi za svojo mizo na precej majavem ministrskem stolčku.

........Ena od bolečih tem slovenskega zdravstva je tudi uvajanje zasebništva. Večina akterjev v zdravstvu je še vedno prepričana, da do sprememb prihaja vse preveč stihijsko. Že sami ste omenili, da je prav ta razvojni izziv privedel do prvih napovedi interpelacije, ki vam menda grozi.
Kar zadeva zasebništvo, so očitki neutemeljeni. V zdravstvenem sistemu ga uvajamo po zakonodaji, ki velja zadnjih 14 let; in na tej podlagi so v slovenskem zdravstvu uvajali zasebništvo in podeljevali koncesije že ves ta čas. V sedanjem mandatu smo podelili le nekaj več kot sto koncesij. Res pa je, da smo postopek nekoliko pospešili, ker smo morali sočasno reševati tudi celo goro nerešenih vlog prejšnjega ministrstva. In tam, kjer smo lahko odgovorili pozitivno, smo to naredili. Soglasje smo dali tudi k vlogam v osnovnem zdravstvu, kjer so se že občine kot ustanoviteljice strinjale s koncesijo.
Kakšno je torej trenutno stanje pri nas na področju zasebnega koncesionarstva?
Zdaj je v Sloveniji 1286 zasebnih koncesionarjev. Lani smo na sekundarni ravni podelili samo 46 novih koncesij. Poleg tega smo lani predvideli dodaten denar za širitev programa na posameznih področjih in zanjo namenili 410 milijonov tolarjev. Na tej podlagi smo lahko dodelili 99 koncesij, od tega 24 na specialistični ravni, 39 v zobozdravstvu, 23 v splošni medicini in 13 v zdravstveni negi. To so nove koncesije, ki smo jih lahko odobrili zaradi denarja, ki smo ga imeli na voljo za širitev dejavnosti.
In letos?
Letos imamo 87 vlog za podelitev koncesije na sekundarni ravni, med njimi je 51 novih vlog in 36 vlog za povečanje programov, medtem ko na primarni ravni pričakujemo več kot 100 vlog. Na primarni ravni bomo ravnali enako kot doslej, v dogovoru z občinami. Na sekundarni (bolnišnični, op. p.) pa bomo v skladu s sklepom vlade, ki ga je sprejela prejšnji teden, zelo skrbno pretehtali vsako vlogo in koncesijo s programom oddali le takrat, ko se bo strinjal tudi zavod, iz katerega bi bodoči koncesionar odnesel program. Vsekakor je pomembno, da pripravljamo zakon o zasebni dejavnosti v zdravstvu. Ko bo sprejet, bodo številne dileme in nejasnosti odpravljene. Do takrat pa bomo pač morali podeljevanje koncesij zelo natančno pretehtati, vsak primer posebej.
.....................
Diana Zajec
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sre Maj 31, 2006 05:38    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

DELO: 31. 5. 2006

Prvak SD in minister za zdravje o koncesijah v zdravstvu
Sre 31.05.2006
Ljubljana – Minister za zdravje Andrej Bručan (v sredini) in prvak SD Borut Pahor (desno) po več kot enournem medsebojnem pogovoru na novinarski konferenci nista skrivala, da se glede privatizacije zdravstva ne strinjata, vendar sta ocenila pogovor kot konstruktiven. Stranki imata isti cilj, to je povečati dostopnost, učinkovitost in kakovost zdravstva, vendar različne poglede na to, kako je cilj možno doseči. »Izhajamo s stališča, da je zasebništvo na primarni ravni osnovni način dela, in ocenjujemo, da je bolj dostopno in cenejše,« je dejal Bručan, ki se v svojih prizadevanjih naslanja na izkušnje drugih držav. »Dvomimo, da povečan obseg zasebništva omogoča dosego naštetih ciljev,« je dejal Pahor v imenu SD, ki se opira na analize Svetovne zdravstvene organizacije, in meni, da zasebništvo zmanjšuje dostopnost in učinkovitost ter povečuje neenakost v primerjavi s sedanjimi javnimi zdravstvenimi zavodi. Strinjala sta se, da potrebujemo novo regulativo opravljanja javne službe v zasebnih rokah, in napovedala, da bosta sodelovala pri pripravi novega zakona o koncesijah.
Mi. Z.
Nazaj na vrh
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sob Jun 03, 2006 07:15    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

DNEVNIK: 1. 6. 2006

Zdravstvene reforme prava rešitev za boljšo prihodnost
(STA)

LJUBLJANA - Slovensko zdravstvo na slošno dobro deluje, vendar pa so v interesu vseh državljanov potrebne neprestane spremembe in prilagajanje za večjo učinkovitost, je na posvetu Etika v belem poudaril minister za zdravje Andrej Bručan. Enostavnih rešitev ni, vendar bodo predvidene spremembe prinesle izboljšanje razmer, je prepričan minister. Glavna tema posveta je sicer privatizacija v zdravstvu, poleg tega pa tudi spremembe kodeksnih in zakonskih določil na področju zdravstva v luči privatizacije.

Z reformnimi procesi zamujamo najmanj šest let, je opozoril minister. Cilj vladajoče koalicije na področju zdravstva je predvsem, da se zdravje in zdravstveno varstvo kot človekova pravica ne bosta zmanjševala. Raven zdravstvenega varstva v Sloveniji je sicer visoka, vendar je ob staranju prebivalstva in novih patologijah za zagotavljanje te ravni potrebno vedno več denarja, tako da je zdravstveni sistem na zgornji meji svoje finančne vzdržnosti, je dejal Bručan. Poudaril je, da ne načrtujejo skokovitih sprememb. Želijo le zagotoviti večjo kakovost in boljši nadzor, večjo odgovornost managementa v zdravstvenih zavodih in stroškovno učinkovitost zavodov ter vnesti več zasebne iniciative in zasebnih sredstev v zavode. Minister je ob tem tudi zagotovil, da pri tem ne gre za privatizacijo lastništva v zdravstvu, temveč le za uvedbo zasebništva v okviru javne zdravstvene službe.
Nazaj na vrh
Vali



Pridružen/-a: Ned Mar 2006 13:39
Prispevkov: 634

PrispevekObjavljeno: Sob Jun 03, 2006 10:34    Naslov sporočila: Šepavi nadzor in slaba komunikacija Odgovori s citatom

Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Slavica
Gost





PrispevekObjavljeno: Sre Jun 21, 2006 21:49    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Delo - Četrtek, 22.06.2006,

Gibanje za ohranitev javnega zdravstva
Krepitev solidarnosti bogatih z revnimi
Pobudniki gibanja želijo dokazati, da je vlada v svoji ideji zdravstvenih reform osamljena
Čet 22.06.2006
Ljubljana – Gibanje za ohranitev javnega zdravstva namerava zbrati najmanj 100.000 podpisov in z njimi dokazati vladi, ki se zavzema za privatizacijo zdravstva, da je v svoji ideji zdravstvenih reform osamljena, smo slišali na nedavnem ustanovnem sestanku gibanja, na katerega je prišlo blizu 300 ljudi.
V iniciativnem odboru gibanja je 54 članov, med njimi nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, nekdanji rektor Univerze dr. Jože Mencinger, dr. Spomenka Hribar, dr. Niko Toš, dr. Vlado Miheljak, dr. Mirjana Ule, mag. Julijana Bizjak Mlakar, dr. Mateja Kožuh Novak, dr. Rajko Kenda, mag. Dunja Obersnel Kveder in drugi.
»Napočil je čas, da ohranimo osnovne človekove pravice, med katere sodijo tudi zdravstvene. Z uveljavljenjem kapitalizma se spreminjajo tudi osnovne vrednote,« je uvodoma dejala Nevenka Lekše, predsednica sindikata zdravstva in sindikalnega varstva, ki je ustanovni sestanek vodila. »Vedno bolj se delimo na bogate in revne. Vedno bolj se je treba truditi, da krepimo solidarnost: bogati z revnimi, zdravi z bolnimi,« je menila Lekšetova. Po njenem mnenju in mnenju drugih govorcev bo privatizacija zdravstva, ki jo načrtuje vlada, povzročila družbeno razslojevanje, zdravstvo podražila, zmanjšala dostopnost manj premožnim državljanom do zdravstvenih storitev in zmanjšala finančno varnost bolnih. Lekšetova je še dejala, da se privatizacija in komercializacija zdravstva izvajata brez soglasja državljanov, v odgovor »nereguliranemu in kaotičnemu procesu, ki se mu ni nihče sposoben učinkovito zoperstaviti, pa je nastalo gibanje za ohranitev javnega zdravstva«.
Cilje gibanja so njegovi pobudniki zapisali v 13 točkah, med drugim se bodo zavzemali za večjo solidarnost v zdravstvu, proti ustvarjanju dobičkov in delitvi dividend v zdravstvu, proti povečevanju deleža zasebnih sredstev v zdravstvu (sedaj jih imamo že 25 odstotkov), za ohranitev zdravstvenega varstva v okviru zdravstvenih domov in proti podeljevanju koncesij brez predhodno postavljenih standardov, mreže izvajalcev in nadzora. Z zbranimi podpisi nameravajo od vlade zahtevati tudi svojo soudeležbo pri odločitvah, ki vplivajo na največjo vrednoto Slovencev, to je zdravje.
Milena Zupanič
Nazaj na vrh
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po Združenje ZPMS forumu -> Odnos javno - zasebno v zdravstveni negi Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9  Naslednja
Stran 1 od 9

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by Patronaza © 2010 Združenje ZMPS