Mediji o zasebništvu v zdravstvu

[Vali]

Sobotna priloga - Sobota, 24.02.2007 Delo, 13. januarja

PP-29

Ne vem, zakaj bi na podlagi vseh rezultatov odstopil
Minister za zdravje dr. Andrej Bručan meni, da lahko zahteve Gibanja za ohranitev javnega zdravstva utiša tako, da ob vsaki priliki navaja, da so člani njegovega vodstva člani opozicijskih strank. S tem menda pomaga državljanom, da bi lahko bolje ocenili njihovo verodostojnost in nepristranost pri delovanju v sferi civilne družbe. Vsebinskih dokazov ne navaja. Tudi svojih reform ne utemeljuje z razlago njihove vsebine, temveč tako, da napade tiste, ki jih poskušajo razlagati namesto njega.
Morda zveni neskromno, vendar sem prepričan, da 65.000 podpornikov gibanja ni treba razsvetljevati s podatki, ki so jim znani. Res je, sem nepoklicni politik in takih je še nekaj med nami. Vendar število naših podpornikov presega število članov obeh vodilnih strank koalicije in opozicije skupaj. Minister bodisi precenjuje peščico »popoldanskih« politikov, ker jim pripisuje zmožnost, da so zavedli tolikšno množico ljudi, obenem pa podcenjuje to množico, da ni zmožna presojati dogodkov in argumentov in nato presoditi, kaj se dogaja na področju zdravstvenega varstva v času njegovega ministrovanja. V primerjavi z gibanjem ima minister neprimerljivo večjo dostopnost do sredstev javnega obveščanja; njegovih argumentov še nikoli noben pripadnik gibanja ni poskušal razvrednotiti s trditvijo, da je član oblastne stranke. Pač pa s preverljivimi podatki, da je minister tisti, ki zavaja javnost, parlament in predsednika vlade: od operacijskih miz, ki jih je bilo treba kupiti za vsako ceno takoj, ker bojda umirajo bolniki, pa mize še vedno niso v uporabi, do čakalnih dob na specialistične preglede, ki bi morale biti po njegovih napovedih že zdavnaj krajše od enega meseca, pa sedaj podpira privatno zavarovanje za dolge čakalne dobe, do kopice zavajanj s podeljevanjem koncesij.
Minister pravzaprav priznava neverodostojnost politike. Članom Gibanja sporoča: varujte se (opozicijskih) politikov, ki vas zavajajo. Res je, ugled politike je v Sloveniji čisto na dnu, prepričan pa sem, da bralci znajo oceniti, ali k temu stanju prispevajo vsi politiki enako ali pa so med njimi kakšne razlike – tako med posamezniki v vsaki stranki kot med skupinama vladnih in opozicijskih politikov.
Morda pa minister sporoča, da civilna družba, ki ima med seboj politike, ni civilna družba. Skupina ljudi, ki se povežejo zaradi skupnega interesa, hkrati pa za njegovo uveljavljanje ne razpolagajo z vzvodi oblasti, vsekakor ustreza predstavi o civilni družbi. Civilna družba je pogosto, ne pa vselej v polemiki z oblastjo. Kadar se ji pridružijo osebe iz javnega življenja, se po pravilu zgodi, da jih (jo) obdolžujejo politizacije; pri tem tudi tiste, ki niso člani strank, obdolžijo, da so simpatizerji ali pa so taki vsaj njihovi sorodniki ali prijatelji. Tem ljudem sporočam: pomagajte ljudem, s katerimi se strinjate; vaše znanje in vaš ugled bosta pomagala stvari. Seveda vas bo ena ali druga stran obdolžila, da navijate za nasprotno politično opcijo, ampak če tega nikakor ne želite ali se celo bojite, morate povsem umolkniti.
Gibanje opravlja pomembno dejavnost: povečuje krog ljudi, ki gledajo na zdravstveni sistem tudi preko njegove vsakdanje podobe in se znajo opredeliti do »blagodati«, ki jih ponujajo politiki. V marsikateri državi sem videl, kako majhna je vednost državljanov o tako pomembnem področju, kot je zdravstvo. V nekaterih tranzicijskih državah so sprejeli zakone, ki so ali ki bodo usodno poslabšali zdravstveno varstvo večine državljanov, pa se v času njihovega sprejemanja nihče ni niti zganil in so molčali tudi mediji – ker nihče ni razumel, kaj se dogaja.
Prepričan sem, da so po zaslugi Gibanja in tistih posameznikov, ki že dolga leta na najrazličnejše načine pripovedujejo isto zgodbo, da smo takrat, ko nastopi vprašanje bolezni in zdravja, življenja in smrti, vsi enaki, naši državljani med tistimi, ki najbolje vedo, kakšno zdravstvo hočejo. •
Dušan Keber, Ljubljana
Minister za zdravje v odgovoru g. Gobcu ni razgrnil argumentov za privatizacijo in komercializacijo zdravstva, ki ju pospešeno izvaja. Navedel je, da sta med 62.000 člani Gibanja in 54 člani odbora Gibanja tudi 2 člana SD in en član LDS. To naj bi prepričalo ljudi, da so ministrovi ukrepi v zdravstvu dobri, da pa so člani Gibanja zavedeni.
Minister grobo žali člane Gibanja. Članstvo v politični stranki ni in ne sme biti ovira za sodelovanje v kaki civilni pobudi v skladu z posameznikovim vrednostnim sistemom. Člani Gibanja smo pogosto izpostavljeni pritiskom in grožnjam zaradi svojih prizadevanj za kakovostno in pravično zdravstvo, ki bo dostopno vsem. Kljub temu smo strokovnjaki javnosti razgrnili strokovne argumente za ohranitev nepridobitnega javnega zdravstva in razkrili vzroke drugačnih prizadevanj ministra. Želimo preprečiti težko popravljivo škodo ter zdravstvene in socialne stiske ljudi, ki bi jih povzročili ministrovi ukrepi.
Minister svojih strokovnih argumentov doslej ni razgrnil. Ker jih nima. Minister uresničuje predvsem interese peščice svojih cehovskih kolegov in drugih lobijev. Pa čeprav v škodo javnih sredstev, javnega interesa in v škodo našega zdravja. Primeri navedenega so divje podeljevanje koncesij, afera helikopterskih prevozov, preskakovanje čakalnih vrst, poskus preplačila operacijskih miz ipd. Del naštetega je protikorupcijska komisija že ocenila kot korupcijo.
Konec lanskega leta sta poslanca DZ ministra pozvala, naj jima predloži dokazila za trditve, da bosta privatizacija in komercializacija zdravstvu prinesla večjo dostopnost, večjo kakovost in nižje stroške. Minister je priznal, da za te svoje trditve nima nobenih dokazil (gradivo DZ RS).
Študije in praksa dokazujejo, da privatizacija in komercializacija zdravstva praviloma zvišata stroške zdravstva, znižata dostopnost do zdravstvenih storitev in zmanjšata učinkovitost zdravstva. Stroški zdravstva porastejo, ker se sredstva porabljajo tudi za dobičke zasebnikov, za visoke stroške obratovanja zavarovalnic ipd. Višji javni stroški za zdravstvo lahko povzročijo zmanjšanje pravic iz javnih sredstev. Povečajo se plačila za zdravstvene storitve iz zasebnih žepov. Visoka doplačila za zdravljenje in zavarovalne premije ovirajo dostop ljudi do zdravstvenih storitev. Nadomeščanje nepridobitnih zdravstvenih domov in bolnišnic z zasebniki, ki delujejo po podjetniški zakonodaji, vnaša v izvajanje zdravstvenih storitev motiv dobička. Motiv dobička povzroča pri zdravnikih tudi sprevržene spodbude, ki višajo stroške nepridobitnemu javnemu zdravstvu. Dobiček se lahko ustvarja tudi na račun zdravja ljudi, kar se kljub nadzoru težko prepreči (Appleby et al, 1998). Tudi zato bi se moralo koncesije podeljevati redko in le, kadar se z njimi zagotovi večjo dostopnost ob nižjih stroških in enaki ali večji kakovosti storitev, kot jo lahko zagotovi javni zavod.
Minister za zdravje si prizadeva, da bi zdravstvene storitve, pomembne za zdravje ljudi, postale tržno blago. Strokovnjaki navajajo več razlogov, zaradi katerih se zdravstvenih storitev ne sme prepustiti trgu (WHO Europe, 2003). Bolniki namreč običajno ne znajo presoditi, kakšno zdravstveno storitev potrebujejo, kakšna je kakovost storitve in kakšna je njena ustrezna cena. Minister Bručan pa nam celo sporoča, da bodo po novem lahko tisti z debelejšimi denarnicami hitreje prišli do zdravljenja.
Zakon o koncesijah je po ocenah laikov in strokovnjakov sramoten za njegove predlagatelje in pisce, kar dokazujejo številne pripombe na zakon (dr. Mužina, ZZZS, Gibanja, ZDUS, ZZZ, SOS ipd.). Omogočil bi popolno privatizacijo in komercializacijo zdravstva v korist peščice zasebnikov in v škodo vseh drugih. Zakaj torej minister ne vpraša državljanov in državljank, kaj si mislimo o njegovih ukrepih in predlogih?
mag. Julijana Bizjak-Mlakar, Kamnik

[Vali]

Dnevnik, 28. 2. 2007
Komentar
Majava hiša

Tekst: Majda Hostnik

Pametna vlada, ki si želi zadovoljnih državljanov, najprej dobro poskrbi za izobraževanje in zdravstveni sistem. Naša vlada tega ni storila. Zdravstvo je pri nas intenzivno na udaru že nekaj časa.
Polemičnost je ob koncu minulega leta začela interpelacija proti ministru Andreju Bručanu, intenzivirala pa jo je januarska predstavitev osnutka zakona o koncesijah v zdravstvu. Bručan je tudi tokrat ravnal vase zaverovano v prepričanju, da je osnutek tako dobro pripravljen, da več kot dvanajst dni javne razprave sploh ni potrebnih. Zato je moral spet požreti besedo. Na pritisk stanovskih zdravniških organizacij je javno razpravo podaljšal do 31. januarja. Komaj je razložil, da "dlje pa ne, ker želim, da zakon čim prej zaživi", je bil sit že drugič. Na pobudo partnerstva za razvoj se javna razprava namreč zaključuje prav danes.
To je res le forma, toda tudi vsebina ne kaže več doslednosti. Pri dodelavi zakona bodo gotovo morali doreči razloge in pogoje podeljevanja ter čas trajanja koncesij, strokovni nadzor, postaviti ceno storitev, še enkrat premisliti uvedbo instituta samostojnega specialista in tudi javnim zavodom omogočiti pridobivanje koncesij. Predvsem pa še pred sprejetjem zakona izdelati mrežo javnega zdravstva in sprejeti nacionalni program zdravstvenega varstva. Zakon o koncesijah v zdravstvu bo brez teh dveh temeljnih dokumentov kot hiša brez temeljev.
V takšni, rahlo majavi zgradbi, zdaj nagnjeni k manj, drugič k več podeljenih koncesij, živimo že od leta 1992, ko je takrat sprejeti zakon omogočil prvo podeljevanje koncesij v zdravstvu. Nekaj manj kot 1500 zdravnikov, kolikor jih je v teh letih pridobilo koncesijo na primarni in sekundarni ravni, je ravno dovolj, da imamo z novim sistemom dobre in slabe izkušnje vsi, bolniki in koncesionarji. Nekaj zdravnikov je na primer zaradi preobsežne birokracije pridobljeno koncesijo po nekaj letih vrnilo. Izstopili so iz javnega zdravstvenega sistema in postali zasebniki, ki opravljajo samo še samoplačniške storitve. Pri njih je račun čist. Pri koncesionarjih se večkrat zaplete. Predvsem takrat, ko nas opozorijo, da so denar za storitve, ki ga dobijo od države, že porabili. Takrat nastopi dvom: so ga res ali je to le pot do debelejše denarnice? Zakaj pridemo na vrsto prej, če plačamo? Pritožbe na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije potrjujejo, da tudi ljudje v belem ne ravnajo vedno samo pošteno. Po drugi strani pa podatki te iste ustanove kažejo, da so koncesionarji, če "naredijo" preveč, za to tudi denarno kaznovani. V zdravstvenih domovih, kjer se je denar združeval na enem računu, so se storitve zdravnikov nekako poravnale, kazen pa, če je že prišla, ker so naredili preveč, je poravnal "zdravstveni dom". In tako naprej, če se ustavimo samo še pri davčni zakonodaji. Ta na primer omogoča prelivanje javnega zdravstvenega denarja v zasebne žepe. Precejšen odstotek zdravnikov koncesionarjev se glede na plačane davke otepa z revščino.
Zakon o koncesijah v zdravstvu je nujno potreben. Z njim naj Bručan ne ureja le rigidnega plačnega sistema, ki povzroča med zdravniki največ nezadovoljstva. Spisan naj bo tako, da bo ministru za zdravje onemogočal samovoljo pri podeljevanju koncesij, zdravnikom vrnil dostojanstvo, bolnikom pa omogočil dobro zdravstvo.

[Slavica]

Slovenske novice
Na kratko
Sre 07.03.2007

Zasebne patronažne sestre
Maribor, 6. marca (STA) – Zasebne patronažne sestre so na strokovnem posvetu v Spodnjem Dupleku opozorile na neurejene razmere v tej dejavnosti. Glede na to, da je potreb po zasebni negi na domu vse več, v združenju sester zasebnic upajo, da bo njihov status uredila nova zakonodaja.

[Slavica]

Ljubljanske novice: 6. 3. 2007 www.ljnovice.com , Radio Glas Ljubljane (RGL) www.rgl.si , www.jupsline.net , Podjetje za informiranje, Murska sobota www.p-inf.si

Zasebne patronažne sestre za boljši sistem zdravstvenega varstva

torek, 6. marec, 2007

Ljubljana (Slovenija) - Zasebne patronažne sestre, združene v Združenju zasebnih patronažnih medicinskih sester, želijo, da bi sistem zdravstvenega varstva kadrom v zdravstveni negi omogočal, da bodo s svojim strokovnim delom koristne, uspešne in prijazne do uporabnikov, so zapisale v sklepih strokovnega srečanja, ki je bilo v ponedeljek v Spodnjem Dupleku. Želijo si tudi, da bi lahko uspešno opravljeno delo predstavljalo predvsem motiv in energetski potencial za dvigovanje njihove strokovne in poslovne uspešnosti.

V združenju upajo, da bo nova zakonodaja uredila področje zasebne patronažne dejavnosti in tudi drugih dejavnosti s področja zdravstvene nege do te mere, "da bo v okviru javnega zdravstva zagotavljala zasebnim izvajalkam možnost dobro organiziranega strokovnega delovanja, izpopolnjevanja ter sodelovanja pri razvoju stroke, socialno varnost ter ugled in mesto, ki si ga zaslužijo".

Zasebne patronažne sestre so prepričane, da bo tako urejeno zdravstvo botrovalo porastu števila osveščenih strokovnjakinj na področju zdravstvene nege, ki bodo znale samozavestno vstopati tudi v svet poslovnosti in pri tem ohraniti osnovno poslanstvo in etične vrednote medicinskih sester, predvsem pa pomembno vplivati na ugled njihovega poklica.

Izmed številnih nalog, ki so si jih v združenju zadali, so posebej izpostavile poudarek različnim aktivnostim povezovanja zasebnih izvajalk patronažne zdravstvene nege in skrbi za svojo strokovno rast, opozorile pa so tudi na nekatere nerešene probleme. Kot pojasnjujejo, v združenju skrbno spremljajo oblikovanje zakonodaje in podajajo predloge za njeno dopolnitev, na osnovi lastnih izkušenj in znanja pa se trudijo pomagati tistim, ki se jim želijo pridružiti v zasebni dejavnosti patronaže in nege na domu.

"Naše strokovno srečanje pomeni za nas nov, pomemben korak naprej, s katerim dokazujemo svojo profesionalnost in pripravljenost na sodelovanje z ostalimi udeleženci v našem zdravstvenem sistemu; pomeni torej, da smo pripravljene slediti začrtanim ciljem," so zapisale v sporočilu za javnost. Pri tem pričakujejo pomoč in posluh ministrstva za zdravje, svoje stanovske zbornice in zveze, koncedentov in drugih pristojnih institucij, so še zapisale v sporočilu za javnost.


STA

[Vali]

'Javno zdravstvo ni ogroženo...'

[Vali]

Slovenija ne potrebuje amerikanizacije...

[Slavica]

Varuhinja bolnikov pravic
»Vlada siromaši javno zdravstvo«
Majda Žezlina ne bo znova kandidirala za mariborsko varuhinjo bolnikovih pravic – Lani je obravnavala 850 primerov, v petih letih skoraj 3400 – Ura naštevanja samo najbolj perečih težav
Sre 21.03.2007
Maribor – »Nikakor ne,« je na vprašanje, ali bo znova kandidirala za varuhinjo bolnikov pravic, odgovorila Majda Žezlina, ki še zadnje leto opravlja to funkcijo (mandat traja šest let; mariborski mestni svet jo je imenoval februarja 2002). Kljub temu je prepričana, da je to koristna in nujna ustanova zlasti v času, ko narašča število bolnikov, ki se zatečejo po pomoč k varuhinji, denarja iz zdravstvene blagajne zanje je pa čedalje manj.
Majda Žezlina je upokojena profesorica industrijske pedagogike. Za ponovno kandidaturo se ni odločila, ker je invalidsko upokojena in ker se ji je zdravje med mandatom poslabšalo, saj je nenehno pod stresom, ob številnih obravnavanih primerih pa ne more biti čustveno neprizadeta.
Kljub temu meni, da bi mariborski mestni svet naredil veliko napako, če bi ugotovil, da je varuh bolnikov pravic nepotreben. To bi se lahko zgodilo, ker je minister za zdravje predlagal zakon o pacientovih pravicah, v katerem je predvidel zastopnika bolnikov. Vendar to po njenem prepričanju ne bi bil neodvisni, civilni varuh, pač pa povsem odvisen od ministra in najbrž venomer v strahu za plačo, saj bi deloval v zdravstvenih zavodih, delodajalcu (ministru) bi moral pošiljati poročilo vsakih šest mesecev. Varuhinja pravi, da je ministru pomembnejše, da bi nadzoroval delo izvajalcev, kot pa poskušal izpolniti pričakovanja pacientov.
Nasploh ugotavlja, da je v zdravstvu čedalje manj denarja za bolnike, več je zasebnikov in koncesionarjev. Ne razume vlade, ki to spodbuja z utemeljevanjem, da bodo čakalne vrste krajše, oskrba bolnikov pa enako kakovostna. »To sploh ni res. Praksa kaže drugače,« trdi Žezlinova. Koncesionar odpelje iz zdravstvenega doma obstoječe programe, zato dobi zdravstveni dom na eni strani manj denarja, na drugi strani mu ostane tehnično in administrativno osebje ali finančne obremenitve. Poleg tega koncesionar pod omejujočim nadzorom zavarovalnice varčuje in uporablja manj materialov. »Tako se javno zdravstvo siromaši pri kakovosti.«
Popolnoma nelogična je zanjo tudi ponudba zavarovalnice Adriatic o dodatnem zavarovanju za krajše čakalne vrste. »Ali to pomeni, da bo treba podkupovati zdravnike, da bodo nekatere bolnike prednostno obravnavali, drugi, ki nimajo toliko denarja, bodo dodatno degradirani in bodo morali čakati še dlje?« se sprašuje.
Žezlinova je pripravila poročilo o svojem delu za lani (objavljeno je na spletni strani varuhinje), na včerajšnji predstavitvi je eno uro naštevala samo najbolj pereče probleme. Med njimi so neenake možnosti bolnikov, ki imajo manj denarja, predolge čakalne dobe (zlasti pri oploditvi z biomedicinsko pomočjo), zapozneli izvidi pri bolnikih z rakom, težave starejših, ki jih odpustijo iz bolnišnice v domačo oskrbo, prav tako ni sistemske obravnave otrok s posebnimi potrebami niti zakona o duševnem varstvu bolnikov … Lani je obravnavala približno 850 primerov (osebno, po telefonu ali elektronski pošti), v dosedanjem mandatu skoraj 3400.
»Dokler bodo ljudje zbolevali, bo varuh bolnikov pravic potreben,« zatrjuje Žezlinova. Po njenem mnenju je vsaka obravnava bolnika oziroma pogovor že del psihoterapije in zato tudi koristna.
Dejan Pušenjak

[Vali]

Delo - Četrtek, 22.03.2007

O Fakinu s figo v žepu?

Čeprav je kadrovska komisija državnega zbora včeraj podprla imenovanje Sama Fakina za generalnega direktorja javne zdravstvene blagajne in njegovo ime poslala v soglasje državnemu zboru, še ni jasno, kako se bo čez nekaj dni izteklo glasovanje o njem v parlamentu. Koalicija v tem primeru ne nastopa enotno, saj sta poslanski skupini SDS in NSi (pa tudi opozicijska LDS) napovedali »glasovanje po vesti«, to pa lahko pomeni, da Fakina njuni poslanci ne bodo podprli. Največja neznanka je še vedno podpora ministra za zdravje Andreja Bručana. Za sam postopek imenovanja sicer ni pomembna, za dobro delovanje zdravstvene blagajne in s tem zdravstvenega sistema pa zelo. In v tem grmu, se zdi, tiči zajec.
Doslej sta zdravstveno blagajno vodila le dva direktorja – dobrih enajst let Franc Košir, nato pa štiri leta Borut Miklavčič –, a se je pri vsakem imenovanju precej zapletalo tako v skupščini zdravstvene blagajne kakor s soglasjem v državnem zboru. Tolikšne podpore, kolikor so je doslej izkazali Fakinu, ni dobil nobeden od njiju. V skupščini so Fakina z izjemo dveh predstavnikov vlade podprli vsi: tako delodajalci kakor zavarovanci. Zato bi nekako samoumevno pričakovali, da bo soglasje h kandidatu izglasoval tudi parlament.
Slovenija sodi namreč med države z Bismarckovim sistemom zdravstvenega zavarovanja, po katerem zbiramo zdravstveni denar na posebnem računu, o porabi tega denarja pa odločajo tisti, ki denar vplačujejo, in ne politiki. Zdravstvena blagajna, v katero se na leto nateče skoraj dve milijardi evrov, je sicer (v makroekonomskem smislu in načinu upravljanja) del javnih financ, a je v bistvu samostojna ali bi vsaj morala biti. Vsaka politika si namreč prizadeva, da bi zdravstvene finance čim bolj nadzorovala ali celo »prevzela« blagajno. Doslej je bil klasični instrument za dosego tega cilja postavitev generalnega direktorja. To je (poleg višine prispevne stopnje) namreč edina zadeva zdravstvene blagajne, o kateri soodloča državni zbor. Toda zdi se, da je sedanji minister za zdravje ubral drugačno pot kakor njegovi predhodniki.
Andrej Bručan je bistveno spremembo obvladovanja zdravstvene blagajne zastavil v (še nesprejetem) zakonu o zdravstvenem varstvu. Zakon med drugim predvideva takojšnjo odstavitev generalnega in drugih direktorjev zdravstvene blagajne. Če bodo ta določila ostala – in nič ne kaže, da jih bodo črtali, saj je zakon že usklajen s socialnimi partnerji – bi to v kratkem pomenilo ponovitev postopka izbora generalnega direktorja. Prav zato se ministru nič ne mudi z izrekanjem o Fakinu. Pred kratkim je celo sam izjavil, da se bo izrekel šele, ko bo zakon o zdravstvenem varstvu sprejet.
Torej? Minister Bručan se na tej točki kaže na prvi pogled kot zvit politik. Za Fakina uvaja »preizkusno dobo«, hkrati pa pri zdravniških organizacijah, ki so se izrekle proti Fakinu, zbuja vtis, da jih upošteva. Toda morda kaže ministrov molk tudi na to, da njegov položaj ni posebno trden in da pri izbiri generalnega direktorja blagajne nima glavne besede v svoji stranki. Kar koli je že vzrok za nejasno razmerje ministra do Fakina, je vprašanje, ali je to za celoten sistem dobro. Kljub temu da posluje zdravstvena blagajna pozitivno, že marsikje v zdravstvu pošteno škriplje. Številni ukrepi so potrebni, da bo sistem s sedanjo količino denarja kolikor toliko uspešno deloval še naprej. Prav zato potrebuje zdravstvena blagajna stabilno vodstvo, in ne pretresa vsakih nekaj mesecev.
Milena Zupanič

[Vali]

Delo - Sobota, 24.03.2007

Posvet o medicini in pravu
Nujna prevetritev zdravstvenega sistema
V sedanjem sistemu je precej nejasnosti – Čisti zasebniki izkoriščajo dolge čakalne dobe – Privatizacija slovenskega zdravstva v polnem teku

Maribor – Razmejitev med javnim in zasebnim v zdravstvu je bila uvodna tema posveta Medicina in pravo, ki se je (v organizaciji mariborskega zdravniškega in pravniškega društva) včeraj začel v Mariboru. Kot je menilo več govornikov, je treba zdravstveni sistem prevetriti, pri novi ureditvi pa bo treba paziti na temeljne vrednote, kot so pravičnost, enakopravnost, solidarnost in druge.
Kot je dejal prof. dr. Jože Trontelj, se v številnih evropskih državah zasebništvo v javnem zdravstvu razcveta. Spremembe, ki bodo okrepile položaj zasebništva v celotnem sistemu, so po njegovem mnenju tudi pri nas neizogibne. Glede »slabosti« zasebnikov je Trontelj omenil, da morajo prigospodariti dobiček za delničarje, toda če so na trgu tekmeci, morajo ponuditi dobro storitev za dobro ceno.
O novi zakonodaji je minister za zdravje dr. Andrej Bručan ponovil nekaj že znanih stališč, denimo, da želijo z njo pripomoči k večji preglednosti podeljevanja koncesij. Glavni cilj spodbujanja javno-zasebnega partnerstva je po njegovih besedah izboljšanje dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev. Po njegovih besedah bo treba izdelati izračune o finančni upravičenosti vstopa zasebnega kapitala v sistem javnega zdravstva in vzpostaviti ustrezen nadzor nad opravljanjem nalog. Sicer pa javno-zasebno partnerstvo po njegovem mnenju ne bo povzročilo nobenega socialnega razslojevanja.
Po besedah prof. dr. Rajka Pirnata se v zdravstvu od leta 1991 sistem skoraj ni spreminjal, čeprav je v njem kar veliko nepreglednosti. Opozoril je na nejasna merila financiranja javnih zavodov, koncesije, ki so le licence za sklepanje enoletnih pogodb z zavodom za zdravstveno zavarovanje, nedoločene odgovornosti in slab nadzor. Ena najbolj očitnih zmot je po njegovem mnenju enačenje javnega zdravstva z javnopravnimi izvajalci. Javno službo lahko namreč opravljajo javni zavodi in zasebnopravni izvajalci s koncesijo. Med slabostmi prvih je Pirnat naštel nespodbuden sistem plačevanja, togost pri uporabi kadrov, neracionalno izrabo materialnih virov, zastarelo organizacijo ... Pri koncesionarjih je prav nasprotno, je pa resna nevarnost, da se to pokaže pri standardu storitev.
Privatizacija v zdravstvu je v Sloveniji v polnem teku, je ocenil dr. Jože Ferk iz mariborske bolnišnice. Pretežno gre za mešano obliko s koncesijami (kvazi privatizacija), ki ni slaba, manj pa je čistih zasebnikov, ki po Ferkovem mnenju izkoriščajo dolge čakalne dobe. Opozoril je še, da se v procesu privatizacije pojavljajo tudi odmiki od načel kakovosti (pravičnost, enakost, varnost ...). Z nenadzorovanimi samoplačniškimi storitvami koncesionarjev in zdravnikov iz javnih zavodov, ki opravljajo samoplačniške ambulante, pa se kratijo pravice zavarovancev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Miha Rubin

[Vali]

Delo, 24. 3. 2007

Ključ do zdravstvene zakladnice Fakinu?

Ali bo zdravnik Samo Fakin skrbnik dve milijardi evrov težke zdravstvene blagajne ali ne, je vprašanje, ki že dober mesec visi v zraku. V postopku njegovega imenovanja, kakršnih je v državi kar nekaj, pa nas je vendarle presenetilo dvoje: po eni strani absolutna podpora tistih, ki denar vplačujemo, in po drugi ostro nasprotovanje zdravnikov, ki kot izvajalci največji delež tega denarja porabijo.
Najprej so za Fakina dvignili roke prav vsi člani skupščine zdravstvene blagajne, kar se ni zgodilo še pri nobenem imenovanju generalnega direktorja zdravstvene blagajne doslej. Tako predstavniki zavarovancev kot predstavniki delodajalcev so presodili, da je najbolj prepričljiv izmed šestih prijavljenih kandidatov za to izjemno pomembno funkcijo prav Fakin. Nasprotoval ni nihče, le dva izmed štirih predstavnikov vlade sta se glasovanja vzdržala. Nekaj dni pozneje so se oglasile zdravniške organizacije. V imenu vseh slovenskih zdravnikov so opozorile, da Fakin ni primerna oseba za skrbnika zdravstvene blagajne, saj bo vnesel v zdravstvo niz nesporazumov in konfliktov, ki bodo zdravstvu v škodo.
Zanimivo pri tem je, da se oboji sklicujejo na bolnika. Skupščina zdravstvene blagajne, ki je dejansko zastopnica vseh potencialnih bolnikov, bi Fakinu zaupala gospodarjenje z denarjem, saj verjame, da bo z napovedanimi ukrepi povečal učinkovitost v zdravstvu in tako izboljšal skrb za bolnika, zdravniki pa ga iz istih razlogov nikakor ne bi radi videli na tem mestu in opozarjajo, da bo Fakin s svojimi namerami bolnike ogrozil.
Tako se je na najvišji ravni ravnokar porušil mit, da bolnik in zdravnik z roko v roki stremita k istemu cilju. Fakinu namreč zdravniki ne očitajo, da se bo, denimo, kot prvi mož zavarovalnice zavzemal za prihranke na račun bolnikov. V tem primeru bi s stališča bolnika bila seveda njihova skrb upravičena. Toda česa takega za sedaj Fakinu ni mogoče očitati, saj je, nasprotno, v odmevnem sporu z zdravniki kot direktor celjske bolnišnice želel ravnati v prid bolnikov. Da je to privedlo do grobih izpadov, groženj in tožb na obeh straneh, ni bilo v čast nikomur. Zdravniške organizacije sedaj, pet let po sporu, Fakinu zamerijo predvsem nestrpen odnos, ki ga v javnosti izraža do zdravnikov in zdravništva. S strani zdravnikov je to v resnici upravičen pomislek, saj njihov cehovski kodeks določa, da noben zdravnik ne sme v javnosti ničesar slabega reči proti svojemu kolegu zdravniku, kar vključuje tudi prepoved, da zdravnik ne sme javno govoriti o morebitni strokovni napaki drugega zdravnika. Zdravnik na vodstveni funkciji se tako zmeraj znajde v precepu: streči željam ceha ali slediti ciljem, zaradi katerih je bil nanjo imenovan. Nekateri se ne zmorejo izviti iz cehovskega objema in tako ne zastopajo najširšega interesa, drugi to napravijo in zabredejo v »konflikte«.
Fakin se je iz objema ceha izvil že zdavnaj. Zdravstveni sistem pozna do obisti in ve, kje so njegove napake in kje je možno povečati njegovo učinkovitost. Ali bo to v prid bolniku ali ne, bodo dokončno odločili državnozborski poslanci prihodnji teden. Oni imajo namreč v rokah zadnji ključ do naše zdravstvene zakladnice. •
Milena Zupanič

[Vali]

Delo - Torek, 27.03.2007

Na kratko
Strokovnjaki o menedžmentu v zdravstvu
V upravljanje zdravstvenih ustanov je treba vnesti več dinamike in se spoprijeti s slabo prilagodljivostjo in togostjo sistema, je izhodišče konference Management v zdravstvu, ki bo 29. in 30 marca v portoroškem kongresnem centru. Tokratna četrta konferenca (prireja jo Planet GV) bo razdeljena na štiri plenume: kakovost v zdravstvu, komuniciranje in medosebni odnosi, učinkovitost v zdravstvu in aktualna dogajanja. O težavah v zdravstvu bodo med drugimi spregovorili Janez Remškar z ministrstva za zdravje, mag. Brigita Skela Savič z ljubljanskega onkološkega inštituta, mag. Milan Rems iz Splošne bolnišnice Jesenice ter Samo Fakin in dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. Strokovnjaki se bodo zbrali tudi na okrogli mizi o javnem in zasebnem partnerstvu, ki bo drugi dan konference okoli poldneva. B. D.

[Vali]

Delo - Sreda, 28.03.2007

Psihiatrična bolnišnica Idrija je tudi učni zavod
Decentralizacija dejavnosti je ena ključnih nalog – Preoblikovanje služb na terenu – Začetek izvajanja programa zdravstvena nega in mentalno zdravje

Idrija – Psihiatrična bolnišnica Idrija letos praznuje 50-letnico. Z intenzivnim vlaganjem v obnovo nekdanje italijanske vojašnice nad Idrijo so se v zadnjih letih izognili nadaljnjemu propadanju objektov, poleg tega pa se v njej radi pohvalijo, da je glede zaposlenih ena najmlajših bolnišnic in najbolje izobraženih. Po pričakovanjih je bilo lansko leto uspešno na poslovnem in strokovnem področju. V prihodnosti se bodo spopadli z decentralizacijo delovanja tudi zunaj bolnišnice.
Vršilka dolžnosti direktorice bolnišnice Viktorija Gorjup je dejala, da je bolnišnica s finančnega vidika relativno na trdnih temeljih, a so pred njo novi izzivi za obstoj in razvoj. V prvi vrsti gre za problem regionalizacije. »Razpad na tri ali štiri regije glede ustanoviteljske funkcije in financiranja nam lahko povzroči veliko težav. Če ne bomo odzivni na procese regionalizacije in lobirali, se nam lahko zgodi, da bi nam del dejavnosti izpadel,« je opozorila Viktorija Gorjup. Bolnišnica skoraj pol bolnikov sprejme iz južne Primorske, 40 odstotkov iz goriške statistične regije in nekaj več kakor 10 odstotkov z Idrijsko-cerkljanskega in Notranjskega. »Za nas pride v poštev le enotna Primorska pokrajina,« je dodala.
Gorjupova je nejevoljno komentirala tudi privatizacijo v slovenskem zdravstvu. Po njenem je neorganizirana zaradi nesistemskega podeljevanja koncesij, na drugi strani pa država jemlje javnim zavodom še tisto poslovno avtonomijo, ki so jo ti še imeli. Bolnišnica je zato že pripravila predlog priprave preobrazbe v zavod z javno-zasebnim partnerstvom. »Najbliže nam je takšna rešitev, nismo pa ne za eno ne drugo skrajnost. Omenjeni predlog bi nam dal več poslovne avtonomije. V zdravstvu je namreč premalo odgovornega poslovnega duha, zato se denar porablja neracionalno.«
Uprava si je že zadala cilje o decentralizaciji svojega dela s preoblikovanjem služb na terenu. Primarij Jože Felc, dolgoletni strokovni vodja bolnišnice, je dejal, da bo treba na tem področju intenzivno delati, saj so to cilji svetovne in evropske psihiatrije. »Postati moramo nadzorna točka adaptacije ljudi s težavami v njihovem domačem okolju, da bi bilo čim manj hospitalizacij. Zato moramo tudi prepričati okolja, iz katerih izvirajo bolniki, da postanejo sestavni del socialnega življenja. Za to vsekakor imamo primerne pogoje,« je napovedal Felc. Predstojnik bolnišnice Marko Pišljar je pojasnil, da postaja ambulantno delo čedalje pomembnejši del dejavnosti, pripravljajo tudi program skupnega psihiatričnega dela. »Vemo, da bo eden osnovnih delov decentralizacije prav delo po posameznih občinah z bolniki, ki potrebujejo več spremljanja po odpustu iz bolnišnice,« je dejal.
Glavna medicinska sestra je napovedala, da je Psihiatrična bolnišnica Idrija tik pred začetkom izvajanja učnega programa zdravstvena nega in mentalno zdravje, ki ga bodo v celoti izvajali v Idriji. Letos se bodo v njej izobraževali študenti visoke šole za zdravstvo iz Izole, izvajali pa bodo tudi klinične vaje za visoko zdravstveno šolo v Mariboru, v prihodnjih letih pa tudi za visoko šolo za zdravstveno nego iz Nove Gorice.
Blaž Močnik

[Vali]

Minister Bručan prisluhnil Forumu 21

Včeraj seje začel dialog...

[združenje zpms]

Delo: 6.7.2007
Združenje za kakovostno javno zdravstvo
Zdravstvo tranzicija še čaka
Politični spopad za zdravstvo v škodo bolnikov – Očitek o ekonomski naravnanosti žali zdravnike – Zobozdravstveni ordinaciji sto tisoč evrov na leto
Pet 06.07.2007
Ljubljana– Vedno ko postane zdravstvo glavno torišče političnih spopadov različnih političnih opcij, so prikrajšani bolniki. Ravno to se v Sloveniji dogaja sedaj, je bilo poglavitno sporočilo včerajšnje novinarske konference Združenja za kakovostno javno zdravstvo (prvopodpisani v iniciativnem odboru Peter Jambrek). V imenu združenja je zato zdravnik mag. Marko Bitenc pozval politike, naj končajo politični konflikt glede zdravstva, saj s tem za nedoločen čas prelagajo izvedbo potrebnih zdravstvenih reform. Vsi trije nastopajoči zdravniki so koncesionarji.
V zdravstvu še ni bilo tranzicije, ključna za uspešnejše zdravstvo pa je po mnenju Marka Bitenca sprememba delovnopravnih položajev zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. V združenju zagovarjajo stoodstotno javno zdravstvo (kar pomeni, da bi bile vse storitve plačevane z javnim denarjem). Osnovne storitve in ambulantne storitve naj bi v večini izvajali zasebni izvajalci v okviru državnih zmogljivosti, na bolnišnični ravni bi prednjačili samostojni zdravniki specialisti ter podizvajalci, terciarne ustanove pa bi ostale v rokah države, je pojasnil vizijo združenja Bitenc. »Nismo za privatizacijo stavb, pač pa le za spremembo delovnopravnega položaja sedanjih javnih uslužbencev. Smo tudi proti temu, da se oblikuje privatna zdravstvena ustanova, kjer bi plačevali bolniki sami,« je dejal Bitenc, nekdanji dolgoletni predsednik zdravniške zbornice.
»Trditev, da so zdravniki naravnani ekonomsko, je za nas žaljiva,« se je odzvala na večkrat izrečene trditve v javnosti podpredsednica zdravniške zbornice, zobozdravnica Sabina Mrkoli. Zasebna oblika dela ne vpliva na bolnike in na kakovost dela, je zatrdila, očitki, da koncesionarji neupravičeno bogatijo na račun bolnikov, pa nikakor ne držijo. Navedla je primerjavo: zobozdravnik dobi za celoletno delovanje ordinacije (plače zaposlenih, stroške materiala, druge stroške) sto tisoč evrov, predsednik uprave Vzajemne pa samo za svojo plačo porabi 123.000 evrov zdravstvenega denarja! Poglavitni neracionalni porabniki zdravstvenega denarja niso zdravniki, pač pa gradbeni, farmacevtski, dobaviteljski, zavarovalniški lobiji.
V združenju so pohvalili tudi delo ministra Bručana. Interpelacije, če bo uperjena proti zasebnemu delu v zdravstvu, ne podpirajo.
Milena Zupanič
_________________
združenje zpms

[Vali]

Delo - Petek, 13.07.2007

ZDUS: Smo proti divji privatizaciji v zdravstvu, ki se dogaja

Ljubljana– Razmere v zdravstvu so slabe, je na včerajšnji tiskovni konferenci dejala nova predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak, ki je svoj mandat nastopila 5. julija. »Smo proti divji privatizaciji v zdravstvu, ki se dogaja.« Kot je pojasnila, vsaj polovica upokojencev sodi med najrevnejši sloj prebivalstva in prav ta ima vedno slabši dostop do zdravstvenega varstva. Kužuh Novakova, nekdanja poslanka Združene liste socialnih demokratov, je spregovorila tudi o poglavitnih usmeritvah zveze. Med drugim si bodo prizadevali za dvig ugleda te velike nevladne organizacije, modernizirali bodo organizacijo, želijo se informatizirati in se naučiti veščin računalništva, je še pojasnila. STA, N. R.

***************************************
Nekateri očitno ne morejo iz svoje kože-"kožuha" in očitno rovarijo proti zdravstvu. Naša stara "prijateljica", je zasedla ugleden položaj pri upokojencih in bo skušala vplivati na svoje članstvo.